Grape, slapovi, zimski alpinistični vzponi

Za tale vzpon bi vama lohk še dva pustu. Bravo fanta

cestitke in srecno naprej

Lepo, Juš, čestitke ... sem si jo včeraj ogledal izbliza, sam vstop pa je mal hud .... a boš peljal mene pa Andreja naslednjo zimo ....

Čestitam!

Uf, res divje, čestitke za tale krasen podvig

Superca

Moje mnenje 'jedriličar', se še ne poznamo, bi pa rekel za preizkus pred to grapo, ti mene najprej pelješ kak slap IV stopnje in pa prvi cug Rožičeve v letošnji podobi. To je izpit za to grapo, vsaj kar se mene tiče in potem te z veseljem peljem čez. Pa še nekaj mojih slik.

Lp, Matej

V Lenuhovi in Y grapi je še dovolj snega za vzpon na greben Begunjščice.

https://picasaweb.google.com/113805105178377351223/LenuhovaInYGrapaVBegunjscici2103201503#

Z malce zamude...Vzporedno z Juševo in Matejevo avanturo v četrtek, smo mi opravili z Meniskusovim žlebom in prečenjem celotnega Robičja. Meniskus ujet "za rep". V grapi je bil precej ojužen sneg, na razcepu levo, pa smo se morali kar pomatrati, da smo zlezli čez skalni skok, ker smo pred njim konkretno zrili krajno zev. Izstop iz grabna je že povsem poleten. Pričofotali smo do grebena in ugotovili, da je na severni strani povsem mokast, nepredelan sneg. Varjanto, da bi se spustili po stari, zgornji PP varjanti, smo takoj opustili. Zajahali smo greben in ga počasi obdelovali proti Prednjem Robičju. Napredovanje nam ni delalo posebnih težav, le sneg bi bil lahko za spoznanje kompaktnejši. Na enem od stolpov smo se v prečki in vzponu varovali, vrh pred Prednjim Robičjem pa smo raje obvozili, saj je bila "plata" II. povsem posuta s sipkim snegom in bi čiščenje vzelo preveč časa... Tudi "obvoz" smo začinili, saj sem se zapodil v edini ledeni trak ki je bil viden tisti dan. Tudi tam smo se povarovali, malo naprej pa še uspešno zgazili zadnji vzpon na P. Robičje. Sestopili smo na Vratca in po plazju direktno do koče.Lepa avantura je bila.Enkratno nam je uspelo uskladiti "tajming", da smo se vsi skupaj dobili pri Rjavčevi koči. Moram priznat, da tako izmučenega Mateja še nisem videl...Juša pač, a to je druga zgodba...

Jovan vse čestitke za obe grapi
Vesela sem bila srečanja in stiska rok, morda tudi meni kdaj uspe kakšna v družbi starih mačkov

Dr.ejči @družba...tudi vam čestitke in kapo dol...zelo lepo in privlačno je videti

Andrej, lepo se vi zabavljate tam po grebenih ... sem kr mal fouš ....

Danes sem šel po Župančičevi grapi na Malo Mojstrovko. Sestopil pa sem po Pripravniški grapi. Župančičeva in Pripravniška sta odlično narejeni in dobro shojeni. Splezal sem še Sestopno grapo, ki pa je kar slabo narejena, ki so tudi trije skoki.

Čeprav se je večina grap nad Zelenico že otresla nenadzorovanega navala, smo vseeno želeli v kako "manj zanimivo" grapo. Namig sem dobil pred tednom, ko sem po izplezu iz Pomladnega cveta videl dva v smeri. "Zgorej malo manj, drugače pa trdo...fino je" je postregla gornica z informacijami, ko sta prišla do koče.
Prišla je odjuga in naredila svoje...razmere so bile bolj "srednja žalost"...sneg mehak, v zgornjem delu, ko smo zavili v desni, pravi izstop, pa smo že kar pošteno praskali, rili in kopali čez skoke. Levi, lažji izstop po žlebu, pa je bil še zasnežen. Občutek sem imel, da smo Levo grapo na Vrtačo ujeli "za rep". Sestopili smo po Južni grapi, v kateri smo srečali dve, vzpenjajoči se skupini (ok, v eni so bili južni bratje in ena sestra, zato jim je malo oproščeno ) ki sta zgrešili Suho Ruševje...pa drugič več sreče.

Pred današnjim poslabšanjem, sva včeraj na "last minute" obiskala Begunjščico. Po sobotni odjugi na Vrtači, sem pričakoval, glede na hladno, jasno noč, da bodo razmere "idealne". No, izkazalo se je, da je nedeljskoponedeljkovo sneženje nanosilo obilo pršiča na greben in v grape, tako je bil betonsko trd le dostop po smučišču in cesti. Po Grapi v SZ grebenu sva se povzpela do SZ grebena in po njem do Velikega vrha. Od škrbine, oz. izstopa Zeleniške naprej, je bila sled zelo slaba, saj je večina obvozila skoraj polovico grebena desno, po Smokuškem plazu. Na samem grebenu je bil, zavoljo napihanega snega in nastajajočih se cokel,potreben karseda miren korak. Sestopila sva po vzporedni varjanti Centralne grape in se, na pobudo dveh, ki sta ravno izplezala iz kamina Direktne smeri, ter zagotavljala, da so super razmere, odpravila do vstopa tudi midva. Dejansko nama je bilo potem kar malo žal, saj poba očitno res ne vesta, kaj so dobre razmere, kajti midva sva se počutila, kot kakšna mlinarja. Drugače pa, lepo uničeno, predslužbeno dopoldne...razmere pa upam, da se popravijo.

Lejga, lejga Andreja !

Po Gamsovi grapi na Ablanco sestop in vzpon po Vzhodni grapi na Tosc, različne razmere a v večini kr vredu. Pihal zmerno, vreme dopoldne vredu, popoldne manjše snežne plohe, ampak se je kmalu jasnilo.

Debela peč po lovski. Morda ne sodi sem, a se mi vseeno zdi, da si v danih razmerah zasluži svoj prostor. "Pacala" se je že nekaj časa, mišljena v poletni sezoni, a se je porodila ideja, da jo poskusimo zdaj, saj je zavoljo snega napredovanje po grušču, premagovanje skokov in prečenja podrtih grap, lažje. Začeli smo pri Kovinarski koči in sledili lovski poti. Ker je snega letos malo, zapovrh pa je še dobro predelan, nam je šlo kar dobro od nog. V zgornjem, težjem delu, je sneg zelo trd, skoki pa pravzaprav ledeni. Za povrh nam je ponedeljkovo aprilsko vreme še dodatno popestrilo najtežji del. Sestopili smo čez Brda in po markirani poti z Lipanskih vrat v Krmo. Tudi tam je bila "veselica", saj so v zgornjem delu markacije precej pomanjkljive in v pomoč so nam bile le požagane vejice. Na samem sestopu je bil sneg bistveno mehkejši, manj predelan, kar nam je še dodatno popestrilo vse skupaj. Avantura, ki nam je vzela skoraj ves dan, bo ostala v spominu.

Pohvalno. Trma trmasta...

Bravo, lepa..sem imel v planu v teh dneh!, videt je kr živahno;