Grape, slapovi, zimski alpinistični vzponi

Sinji slap je v zelo dobrem stanju. Razmere na Jezerskem v splošnem dobre. POROČILO: https://bojanambrozic.wordpress.com/2015/03/08/sinji-slap/

Danes sva z Matejem splezala Rožičevo v Begunjščici. Skok spodaj je kopen, naprej pa škrip-škrip.

Bravo ...
Lepa vstopna zajeda ....

Danes sam čez Zeleniško smer, ki je kar slabo narejena. V smeri so trije skoki, ki so kar resni, sploh pa tretji skok, ki je treba bit kar precej previden, še posebej, če nisi navezan. Na skokih je nekaj malega snega, ledu, ki tudi cepini velikokrat niso prjeli, tako da je bilo treba cepine zatikat za skalo.

Pismo, taka razlika še ne 10 dni nazaj... Čestitke za solo brez

Sinji slap je še vedno v zelo dobri formi. Na začetku prvega raztežaja nekaj krožnikov, v tretjem raztežaju kakšna kaplja vode in odličen led.

Včeraj na Jezerskem začuda ni bilo gneče. Glede na stanje slapov(stojijo vsi, vsi so bili včeraj tudi preplezani) naju je z Igorjem to kar malo čudilo, vendar se nad samoto v Teranovi nisva pritoževala.

Smer je narejena dobro, v njej je nekaj več ledu kot v dobrih zimah, vendar v celoti gledano ni zaradi tega nič kaj težja. Med plezanjem naju je prehitel soler, ki je med tem opravil z obema Ledincema, na sestopu pa sva ga opazila še v Vikijevi sveči.

Veter nama je popestril dostop in sestop, saj gazi skoraj ni, v smeri pa naju je pustil več ali manj pri miru.

Slike: http://gorski.vodnik.alpinizem.net/blog/

V Lenuhovi so štenge. Če ima kdo željo iti je sedaj pravi čas, ker je res sprehod...

Ampak Lenuhova ni nikol sprehod...Ce ze vabis populacijo na hribi.net...

Mogoče da ni glih sprehod v teh razmerah, ampak kakšnega zahtevnega skoka pa tudi ni.
Če je v smeri res veliko snega npr. tako kot lani potem je pa res sprehod.

Slapovi v Tamarju so še v dobrem stanju. Centralni slap je sploh OK, Nad votlino pa je že tanek in teče spodaj voda. Danes so bile fanastične razmere za pikat. POROČILO: https://bojanambrozic.wordpress.com/2015/03/14/centralni-slap-in-slap-nad-votlino-v-tamarju/

Danes s prjatlom plezala Desni in Zadnji slap v Tamarju. Desni slap je še dobr narjen, zadnji slap pa vedno slabše narjen še posebej takoj v začetku drugega raztežaja.

Danes splezal Frelihovo smer v Begunjščici. Vsi trije skoki so kar zahtevni še posebej pa drugi skok, ki je v celoti kopen, na prvem skoku je tanek led, ki še komaj kaj cepini držijo. Tretji skok pa tudi kopen, na vrhu skoka pa tudi nekaj malega ledu, ravno prav, da se da priti čez.

Zakaj nisi šel pod balvanom?

Sem gledal skozi luknjo, sam se mi je zdelo da se ne da priti skozi, kakor sem gledal.

Pleza se obe varianti, tudi če je snega toliko ko zdaj.

Bil v Lenunhovi grapi. Razen treh kratkih skokcev razmere idealne. Super pikarija : https://bojanambrozic.wordpress.com/2015/03/15/lenuhova-smer-v-begunjski-vrtaci/

Teranova v Dolgem hrbtu še vedno dobro plezljiva, čeprav so na dveh mestih precej ozki sneženi trakovi.

Nekaj več o trenutnih razmerah v Teranovi smeri v severni steni Dolgega hrbta v slikah in komentarjih na spodnji povezavi.

https://picasaweb.google.com/113805105178377351223/TeranovaSmerVSeverniSteniDolgegaHrbta18032015#

Včeraj (19.03.2015) sva z Matejem splezala grapo med Travnikom in Šitami. Smer sva imela "na piki" že pet let oz.odkar plezava skupaj. Leta 2011 sva bila še "preveč zelena, da bi se v njo podala. No, 5 let čakanja se je obrestovalo, saj sva jo splezala v skorajda idealnih razmerah.
Tokrat je bil štart res ob ne humani uri, prvič zaradi zapore ceste, drugič pa ker sva hotela biti na vstopu v smer ob pol 7h zjutraj. Plezati sva začela ob 7h, z enim "zajebom" sva bila na robu stene ob 13h. Smer oz. grapa je prvih 200 metrov res prava škrip-škrip fantazija s prečkami in tudi do 80° snegom napihanim na skale. Za varovanje tiči v prvih 200 metrih nekaj klinov v skali in kakšen svedrovec. V resnici je tako da lezeš od štanta do štanta brez vmesnega varovanja(ledu ni bilo za ledne vijake). Po 200 metrih(4 raztežaji) se smer krepko položi in plezaš večinoma po snežiščih do vršne pregrade. Ker sva izbrala levo varianto izstopa sva v predzadnjem raztežaju naletela na popolnoma kopen skok, kjer je Matej brez posebnih težav pohakljal s cepini čez(nisem vedel da je njegova zakladnica grdih besed tako polna...). Po najtežjem delu se dejansko samo še sprehodiš po flanki do izstopa na greben a tudi ta flanka ni od muh. Če ne drugega pečejo meča in komaj čakaš da te sonce poboža po obrazu.
No, bilo ga je in še preveč. Sestop se nama je zavlekel saj se je ojužen sneg prediral tudi do kolen in cokle na derezah so se delale kot za stavo. Ob 16h sva priracala na Vršič do konca izmučena in popolnoma dehidrirana. Še sreča da sva pod tablo "Vršič" našla rdeči zaklad.(Hvala Nace). Smer je res odpiljena, sestop pa dolg in mučen.