Grape, slapovi, zimski alpinistični vzponi

Ko ne vem, in navadno ne sprašujem, grem pač pogledat...z dobro gumo in veliko mero občutka, se pripeljem do Doma (veliko pripomorejo vmesni, kopni odseki)...med pripravo prideta mimo še dva...pravita, da tudi nič ne vesta, zato gresta pogledat...seveda, gremo skupaj...do snežišča je pot skozi gozd praktično kopna...na plaznici se opremimo in privandramo do vstopa...obetavno zgleda...presodimo, da se malo pred nami že nekdo "matra"...skok je sicer pokrit, a veliko bolj pokonci, kot prejšnjo sezono...sneg je praktično "beton", kar nas seveda zelo razveseli...a ne za dolgo...med skoki se sicer ne predira, pa še "štapne" so bile narejene...prečka pod bivakom zgleda zelo rahitična/kložasta...naredimo obvoz...gremo naravnost, čez skok, kjer se varujemo, saj je tukaj vse prej kot "beton"...ne gremo naprej, v Cankarjevo, ampak prečkamo desno, čez sedelce v Kramarco...do kamina gre, v njem pa se začne orodjarjenje...in tako na vseh skokih...hja, letos ni lahka...zadovoljni prilezemo do vrha...sestop čez "Petga", je brez posebnosti, deloma gre tudi po riti...uživali tudi za vas.

Bravo Andro!

Danes za rep lovila razmere v Prontarski, ki so dobesedno odtekale. V zgornji tretjini šele malo boljši sneg, enako pa je bilo potem v sestopu na Hajnževo sedlo. Na Velikem vrhu pa rahel veter in razgledi v slikah.

Do naslednje ohladitve ne priporočam več.

Lp, Matej

Lahko bi se začelo z: "Rana ura, slovenskih fantov grob" a bom ostal le pri trditvi dokler razmere so jih je treba izkoristit. Že takrat ko sva šla s Čoklom po Y v Begunjščici sem pogledoval proti VV in si mislil, tam morajo biti dobre razmere... Priporočil sem jo prijatelju v sredo, bil je prvič v njej. "Super smer, super narejena, hvala, da si mi jo priporočil". Malenkost, ni za kaj, upam da "zgvera " še zame. Vmes pa je bil še četrtek, ko sem na hitro skočil v Lenuhovo po službi in si mislil upam da zdržiš še en dan, ki sta se na koncu izkazala za dva. No za silo je bilo, sicer je Matej že omenil da je teklo, a se je dalo. Tudi škripovca ni bilo več bile so pa štapne. Prediralo se ni preveč, razen na dostopu, ki je v takih temperaturah ena sama muka. No skratka splezala sva krasno smer, ki bi bila lahko bolje narejena, a kdor z malim zadovoljen ni... Pomembno je da sva bila oba zadovoljna in se po nevem kolikem času spet navezala. U kupu fekalij pod vstopom je pa škoda izgubljati besede. Imamo bolj primerno temo na hribi.net o tem...
Pod smerjo je ostala rokavica Engelbert Strauss, kdor jo najde naj me kontaktira, za trud mu dam še drugo...

Že na dostopu do Sinjega slapu se mi je zdelo od spodaj, da zgornji del ni kaj prida narejen pa sem vseeno reku grem pogledat, če se ga da splezat.
Že prvi del slapu je bil dobro narejen vse do rampe, ki pelje v desno. Na rampi je kar precej snega, tako da rampa ne predstavlja nobenih težav. Zgornji del slapu pa je tudi že kar lepo narejen, glede na to da se mi je od daleč zdelo da sploh ni ledu. Seveda malo ledu še vedno manjka, ampak je vseeno slap normalno preplezljiv. Izstopni del slapu pa se mi je zdel mogoče še najbolj nevarn del, ker ledu sploh ni, in je treba po mehkem snegu, pridet na vrh tudi po skalah poraščenih z mahom.
Sestopil sem raje tudi kar po slapu z 3. spusti ob vrvi, ker se mi je zdelo kar nevarno prečit melišča po markirani poti.

Včeraj po Bosovi grapi na Brano s prjatlom. Razmere v grapi so bile odlične, edino en skok je bil popolnoma kopen, samo se ga da obviti po desni strani.
V grapi je sneg trd k beton zaradi plazov, ki se je plazilo pri zadnji odjugi in popolnoma utrdil tla.
Greben do vrha Brane pa je tudi lahko prehoden zaradi popolnoma trde podlage.
Sestopila sva kar nazaj po grebenu in Bosovi grapi zaradi megle, ker raje nisva kaj preveč iskala sestop po markirani poti na Kamniško sedlo.
Cesta do Jermance je bila popolnoma kopna in tudi kar precej luknjasta na 3. mestih.

Danes v Nemško grapo pod Ojstrico. Razmere so zelo vredu. Večinoma trd sneg, le tu in tam pasovi napihanega, ki pa se jih da enostavno zaobiti. Pri razcepu sem izbral levo varianto, vendar je bil zadnji skok nekoliko "čuden": krajna poč dokaj nizko, skale pretežno kopne z izjemo sumljivega tankega ledu po vrhu (žal pozabil slikati). Po daljšem bluzenju sem in tja, sem se raje spravil nazaj dol po Nemški.
Še to, če kdo namerava iz Klemenče proti odcepu Škraje-Kopinškova, takoj ko se pride izven gozda pod skale je zaradi plazov in zadnje odjuge celotno pobočje poledenelo. Sicer pa pot, žal, že dalj časa ni bila deležna podplatov.

Bravo, lepa

Hvala in enako za Bosovo.

Lepi posnetki. Takšne pogrešam.

Pornografija na internetu...

Super podvig bravo! Bi pa širšo zimsko aktivno gorniško javnost nekaj povprašal: Ali obstaja kakšna literatura, kjer so opisani predvsem zimski vzponi po grapah?
Sam sem iskal in brskal, vendar kaj več kot iz foruma in Habjanovega zimskega vodnika (kjer so grapovske klasike) nisem uspel najti. Predvsem sem se povprašal o obstoju takšnega gradiva, ko sem lani pozimi iz planine Dolga njiva videl sledi vzpona v grapi na SZ strani Ježe (naprej od Velikega Zvoha v smeri Vrh korena). Nikjer prej nisem zasledil takšnega vzpona.
Za informacijo/-e hvala in varen korak vsem še naprej,
Ben

Smeri so opisane v plezalnih vodnikih.
Zgoraj navedena Nemška grapa, naprimer, v plezalnem vodniku Logarska dolina, Matkov kot, Peči.

Mogoče bi ti ustrezali Zimski vzponi Gregorja Kresala (Sidarta).
Dobra stran je, da pokriva celotno Slovenija, vendar pa zaradi tega izostanejo nekatere bolj lokalno obarvane smeri, natančnejše skice pa imajo samo najbolj znane oz. najbolj zahtevne smeri/slapovi. Tudi jaz sem opazoval grape z Dolge njive (spodaj slikica), toda teh ne boš našel v Kresalovem vodniku. So pa v njem na primer zgoraj predstavljeni Nemška in Bosova ter vse z Begunjščice itd.

coffee
Namesto izstopnega skoka v Nemški, bi lahko izbral tudi desni izstop: prečiš desno in čez manjši rob v ožji žleb ter po njem na rob stene.

Prav imaš. Sem si potem doma malce bolj pogledal še desno varianto. Pod levim izstopom sem sicer prečil desno, vendar nisem bil siguren, kje točno je desni, in sem raje pobrisal dol.

Hvala za informacije!
Ja od Kresala sem tudi gledal in sem videl, da je (logično) večji poudarek na teh zimskih klasikah.
Če človek hoče, vedno najde pot, izgleda da to velja tudi za 1001 grapo v 1001 gora, ki jih imamo v naši lepi Sloveniji

coffee: Je pa to ta grapa ja
Poleg je bila pa še ena popikana, ki je (od spodaj izgledala) proti vrhu zelo našiljena in ozka.


Uspešno in varno še naprej,
LP
Ben

Bandzo: ena varianta se odpre tudi, ko prideš po markirani poti proti Krvavcu do prvih skal in malce za njimi v levo gor. Po tej pomoje izstopiš malce pod Zvohom.

Slap v soteski Pekel je narejen, ampak je led precej voden in mehak.
Vsi 4. slapovi v peklu so narejeni dobro, mogoče še najslabše prvi slap.
Slik nimam, ker sem ga plezal ravno ko se je stemnilo.
Plezal sem z članom iz AO Cerkno, čisto po nakjljučju. Tako vsaj nisem bil sam.

Včeraj splezal Tominčev slap v Podljubelju, ki je kar lepo narejen.
Danes pa sem splezu še Grapo presenečenj v Kokri, ki je lepo narejena. Lepo je narejen tudi zadnji najbolj strm del v Grapi presenečenj. Vmes v grapi je tudi nekaj podrtega drevja, ki malo ovirajo napredovanje.
Grapo presenečenj sem splezu ravno še do popolne teme. Zadnji strm del že z čelno svetilko na čeladi.