Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    

Tržaški Kras

Print
Aljoman1. 12. 2023 06:21:46
@miri, za vejico sledi presledek. In pika na koncu stavka.
(+5)všeč
miri1. 12. 2023 07:14:21
In jaz učim drugega.nasmeh
(+2)všeč
geofor1. 12. 2023 08:04:33
Pri tako čudovitem opisu, se nekdo spomni, da je ena beseda oziroma poimenovanje kraja "napačna". Ob tem ste spregledali, da je @bagi vse ostale kraje poimenoval v slovenskem jeziku, hkrati pa povsem logično uporabil eno poimenovanje v italijanščini. Pa kdo mislite, bo še kaj objavil, če ga boste popadli kot stekli psi?
In ste morebiti opazili, da je ob vsaki sliki komentar, ki marsikaj razloži, hkrati pa nam pove zakaj je slika tam. Ne pa 57 ali koliko slik brez komentarja... .
Hvala bagi za odličen prispevek, krasen namig za spoznavanje zamejskih krajev sem dobil.
(+14)všeč
ločanka1. 12. 2023 09:01:22
Jaz pa vzamem tak komentar kot dobronameren. bagi je pojasnil po svojem prepričanju in to je to. Sicer pa jaz ne mislim, da se premalo objavlja na tem forumu, ampak v glavnem se premalo komentira. Če se komentira, je to znak, da se je bralo in ogledovalo slike. Komentarji so zelo dobrodošlinasmehnasmeh
(+7)všeč
mosovnik1. 12. 2023 10:53:19
@bagi:"kapo dol" za vse tvoje opise vajinih poti.
@geofor:zeelooo dobro povedano !!!
Zaradi takšnih "kauč opazovalcev/komentatorjev" pač najbrž veliko akterjev ne objavlja nič na tem forumu.jezen
(+5)všeč
mukica1. 12. 2023 13:48:32
@bagi: čestitke obema za super ture,predstavitve in opise...mnogi tako spoznavamo lepe kraje,dobimo ideje in obenem željo da jih tudi mi nekoč morda prehodimo.
Včasih sem rada opisovala svoje ture in predvsem razmere na teh poteh .Sedaj se mi ravno zaradi "pametnjakovičev " več ne da, škoda časa mežikanje in energije
jezik
(+3)všeč
ločanka1. 12. 2023 13:53:40
mukica, pa je škoda!Smo radi brali tvoje objavenasmeh.
Pametnjakoviči so pa itak povsod kamor pogledaš, zaradi njih pa jaz ne bi obupalanasmehnasmeh
(+3)všeč
jprim1. 12. 2023 15:06:31
@geofor

popadli kot stekli psi
Vidiš, tudi ti nisi izbral strpnega konteksta.nasmeh
LP!
(+1)všeč
tulipan1. 12. 2023 15:40:29
Dež pa še vedno pada, tudi v Trstu, Gorici in Čedaduvelik nasmeh
(+1)všeč
turbo1. 12. 2023 16:02:30
Alora, v Gorici in Trstu je trenutno suho, v Čedadu pa ni sile velik nasmeh
(+1)všeč
turbo1. 12. 2023 16:04:33
Gorica in Trst suho, Čedad nekaj malega dežja velik nasmeh
1
všeč
bagi1. 12. 2023 16:47:48
Hvala vsem za zanimiva mnenja, sploh tistim, ki so prepoznali osnovni namen mojega objavljanja nasmeh. Je pa tale tema oglodana do kosti in bo že čas za kakšno novo objavo. Pravilno slovensko, ali pa tudi ne velik nasmeh.
(+11)všeč
bagi5. 12. 2023 14:17:45
Večerno sneženje je spremenilo najine načrte za naslednji dan in kaj hitro se je kot nadomestni cilj spet pokazal Kras. Čim bližje morju da ja ne bo drselo, torej greva ponovno čez mejo v Italijo. Tokrat sva se pomaknila bližje Trstu in namen je bil prehoditi področje med Križem in Opčinam po še nepoznanih poteh. Kot glavni cilj sva si zastavila grad Miramare in Briško jamo, vse ostalo pa bo prinesla pot. In je, kot vedno nasmeh.

Štartala sva na slovenski strani, v Vogljah. To je manjša vasica in parkirnega prostora ni ravno na pretek. Nič zato, saj tudi obiskovalcev najbrž ni prav veliko. Te pa Google nič kaj elegantno dostavi do sem preko Italije in ne Sežane, zato pozor vsem nepoznavalcem prometnih povezav v teh krajih.

Pri sosedih sva bila že čez dobrih 100 metrov. Kmalu sva ujela markirano pot s številko 3, ki sva jo kar dolgo sledila že prejšnjič. Očitno je namenjena obmejnem pasu. Sledili so številni odcepi, na katerih se brez poprejšnjega načrtovanja smeri ne bi znašla. Temu jaz pravim domača naloga, cilj tega pa je ne izgubljati čas po nepotrebnem in določiti okvire, ki sva jih sposobna prehoditi. Običajno rata velik nasmeh.

Tu naj opozorim na zelo slabo viden delček poti, ki pred Briščiki preči avtocesto. Uradno so to modre markacije poti VertSPDT, v naravi pa je težko sledljiva. GPS sled je tu več kot priporočljiva, glavni cilj pa je avtocestni viadukt, pod katerim se pride na bolj uhojeno stezo na drugi strani.

Ogledala sva si vse kar naju je zanimalo. Všeč nama je bil grad Miramare in njegova okolica, za ogled Briške jame pa nama je žal zmanjkalo časa. Zelo zanimivo je tudi Marijino svetišče na Vejni, ki pa je po mojem mnenju ušlo čez meje dobrega okusa. Več informacij o poteku poti kot vedno še na fotkah ...

Koordinate izhodišča (vas Voglje): 45°43'46.0"N 13°48'29.3"E
Pripeljeva se v Voglje, majhno vasico tik ob državni meji1
Parkirava na edinem parkirišču, velikem za tri, morda štiri avtomobile2
Čez dobrih 100 m sva že pri obmejni postaji, sedaj bolj popivališču lokalne mladine3
To je bil včasih mejni prehod  za potrebe lokalnega prebivalstva4
Sva na višini približno 350m in tudi tu je ponoči rahlo snežilo5
Eno od številnih križišč. Štartala sva trojko, nadaljujeva po poti 246
Vreme je kljub drugačni napovedi oblačno in vetrovno, mraz pritiska7
Obilne padavine so povzročile tudi obilne luže in marsikje imava težave 8
Glede označenosti same pohvale. Tudi markacije so skoraj povsod osvežene9
Marsikje pa greva čisto po svoje. V teh primerih je najina zvezda vodnica GPS :)10
Že nič kolikokrat sva naletela na tematsko pot *Poti podeželskega Krasa*11
Najina motorja ne zmoreta te hitrosti, zato greva s polnim gasom naprej :)12
Upočasnijo naju le cestne ovire, predvsem tiste bolj mokre sorte :)13
Nekaj imava tudi asfalta, vendar ga je na celotni poti naneslo bore malo14
Osrednji spomenik žrtvam politike v Gabrovcu. Tu srečava  še dve  pohodniški duši :)15
Opuščena cesta je tokrat samo najina …16
Povzpneva se na priobalni greben in prečiva 274 m visok Pavlji vrh17
Z njega je odličen razgled na grad Miramare in luko Grignano poleg njega18
Proti obali se spuščava po neoznačeni, a dobro uhojeni stezici19
Nižje se odpre pogled na največjo jadrnico na svetu, dobrih 500 milijonov € vredno Sailing Yacht A20
Midva toliko denarja nimava, zato hodiva peš :) 21
Sestopna pot proti gradu Miramare je na nekaterih mestih že malo v letih22
Posebna dvojezična oznaka dopisne sorte :)23
Železniška postaja. Da se tudi čez tire, a je vseeno bolje koristiti podhod24
Kmalu sva na začetku  precej velikega parka s številnimi drevesnimi vrstami25
Po njem hodiva skoraj kilometer, preden le prideva do obale26
Najprej se spustiva v pristanišče. Tam je edina odprta restavracija daleč naokoli27
Sledi kratek ogled turističnega in ribiškega dela, nato se vrneva v park28
Vse je lepo urejeno, sprehajalcev veliko29
Gospodarski objekti s pripadajočo vrtnarijo30
Grad Miramare z morske strani. Postavili so ga Habsburžani31
Takoj za grajskim drevoredom naju tabla usmeri levo v hrib32
Po številnih stopnicah se krepko dvigneva nadstropje višje. Stopnic ni ne konca, ne kraja33
Nadaljujeva proti Kontovelski mlaki, od tam pa proti istoimenski vasi na kraškem robu34
Kontovel ima staro vaško jedro, kjer se hiše držijo ena druge35
Po ogledu zapustiva vas in se čez Prošek spet dvigneva na greben do razgledišča Vedetta Italia36
Pogled sega daleč naokoli. Na rtu je grad Miramare, v ozadju Sailing Yacht A37
Presenečenje poti, megalomansko Marijino svetišče na Vejni. O okusu graditeljev bi se dalo razpravljati38
Uradno … Tempio Nazionale a Maria Madre e Regina39
Megalomansko tudi znotraj in to je samo manjši osrednji del40
Rahlo razočarana nad videzom svetišča se odpraviva naprej41
Sledi najmanj viden del poti v smeri Brščikov. Brez GPS-a bi bil prehod čez avtocesto precej zahteven42
Prečiva jo pod viaduktom in se znajdeva na lokalni cesti43
Tukaj morava malo upočasniti hojo :)44
Vhod v svetovno znano Briško jamo, po Guinnesu največjo turistično jamsko dvorano na svetu45
Italijansko ime je bolj primerno … Grotta Gigante. Njene dimenzije so namreč res gigantske46
Po odlični kavici v bližnjem gostišču Dom Bistro nadaljujeva v smeri Repna47
Presenečajo nove markacije poti VertSPDT. Teh je le dober kilometer, nato se le občasno najde kakšna obledela48
Rifugio Gatti (mačje zavetišče) ob glavni cesti49
Po številnih komaj sledljivih stezicah le prideva na bolj konkretno pot :)50
Santuario di Santa Maria Assunta, Marijino svetišče na vzpetini Tabor poleg vasi Repen51
Pogled na slovensko stran. V ozadju zasneženi Nanos52
Sonce se poslavlja od dneva, midva od Italije. Še malo in bova čez mejo53
Zadnje sončni pozdravi v Vogljah. Temperatura v avtu je le 2°C54
GPS sled prehojene poti. Nabralo se je 31 km in 1000 višincev55
(+8)všeč
turbo5. 12. 2023 15:55:06
Lepo, vedno znova. Košuta ni zaman napisal pesmi o Krasu nasmeh

Na Krasu je krasno –
nikdar ni prezgodaj,
nikdar ni prekasno:
vse je zmeraj o pravem času,
na Krasu.

Na Krasu je krasno –
nikdar ni pretiho,
nikdar ni preglasno:
vsi so zmeraj na dobrem glasu,
na Krasu.
(+7)všeč
turbo5. 12. 2023 17:43:36
Emil, Mateja,
ko bosta spet v tistih koncih, si oglejta (če si še nista, seveda) še astronomsko obeležje (ni daleč od Vejne). Kar verjeti ne moreš, sredi tistega "žbunja", da se je obeležje nekoč videlo z morja zavijanje z očmi

https://www.carsosegreto.it/2009/07/segnale-fisso-mira-monte-gurca.html

https://superchineadventures.com/2017/11/01/segnale-fisso-di-mira-cai-n-12/

https://www.triestemetro.eu/itinerari/punto/227/55
všeč
bagi6. 12. 2023 08:06:54
Hvala Bojan, za idejo in verze. Prvič jih berem in težko je Kras lepše predstaviti nasmeh.
všeč
bagi22. 12. 2023 10:11:31
Letos sva bila tolikokrat na Krasu pri sosedih, da bi se že lahko naučila italijanščine. To imava v planu, zaenkrat pa sva ostala pri naročanje kave in kar paše zraven nasmeh. Idej za raziskovanje še vedno ne zmanjka, lepih in neznanih krajev tudi ne. Vedno bolj se pomikava proti Trstu, zato je to področje bolj gosto poseljeno. Se pa tudi tu najdejo poti, ki so bolj podobne kozjim stezicam kot čemu drugemu.

Tokrat sva štartala v vasi Orlek blizu mejnega prehoda Fernetiči. Tega sva tudi prečila in se mimo njega povzpela na navišjo točko tokratnega izleta, na Veliki Medvejek. Ta je razglednik, s katerega se vidi daleč na obe strani meje. Sledil je spust mimo Opčin proti morju, ne nujno v optimalni smeri velik nasmeh. Bolj kot to sva želela videti čim več in izkoristiti dan.

Vračala sva se ob obali v smeri Trsta. Toliko propadle industrije že dolgo nisem videl. Objekti se rušijo, nešteto železniških tirov prerašča drevje. Po eni strani zanimivo, po drugi srhljivo. Kakorkoli že, pri tramvajski progi sva obrnila navzgor in po nešteto stopnicah prisopihala čez kraški rob. Sledil je še povratek na izhodišče in vožnja domov. Še prideva nasmeh.

Koordinate izhodišča (igrišče za vasjo Orlek): 45.6898500N, 13.8396786E
Parkirava ob športnem igrišču nekaj sto metrov za vasjo Orlek1
Da ne bo pomote in da ne boste prišli športat v te kraje :)2
Začuda se asfalt nadaljuje še kar naprej3
Takoj čez mejo pa ga zmanjka in slediva markirano pot4
Prehod čez železniško povezavo Sežana - Opčine5
Teh tabel sva že navajena, markacije tik ob meji pa imajo povsod oznako 36
Logistični center na Fernetičih. Zanimivo, tik ob njem je kamp s šotori, hišicami in avtodomi7
Ko se končno zaženeva v hrib, naju pozdravi tudi prvo sonce ta dan :)8
Vzpenjava se proti Velikem Medvejku. Pot je prijetna stezica med kraškim rastjem9
Veliki Medvejek, tudi Monte Orsario, celih 472 m visok vrh. Ni malo za te kraje :)10
Z njega je lep pogled na Marijino cerkev na Repentaborju11
Po spustu s hriba nadaljujeva v smeri Opčin12
Dobra duša je ob robu namestila kamne, ki jih z največjim veseljem koristiva :)13
Bližje sva železniškim tirom, več je sledi beguncev. Med odpadki se najde marsikaj14
Opčine, center mesta. Dopoldne je in prav s težavo najdeva odprto kavarno15
Hmm, zato je bilo na nekaterih delih tako strmo :)16
Zanimivo, tukaj je še vedno v uporabi tramvaj. Je pa trasa že nekaj let v obnovi17
Postavljen v čast avstrijskemu cesarju Francu I., ki je dal zgraditi povezavo od Opčin do Trsta18
Takoj za obeliskom se cesta strmo prevesi proti morju19
Tja ne greva direktno, ampak najprej po gozdni stezi prečiva desno v smeri Miramare20
Da bo nekaj delov poti tako strmih, pa nisva računala :)21
Spodaj je vas Barkovlje in tam se bova spustila do morja22
Pogled na Marijino svetišče na Vejni, kjer sva bila pred kratkim23
Prve hiše Barkovlja24
Spust do morja je strm in poteka po številnih stopnicah in ozkih prehodih25
Veliko in drago Sailing Yacht A so prestavili dober kilometer stran od prejšnje pozicije26
Spet na morju in ponovno peš :)27
Po ogledu pristanišča se usmeriva proti Trstu. Na morski strani je ogromno propadle industrije28
Ob tramvajski progi pa zavijeva navzgor v smeri izhodišča29
Na fotki se ne vidi, ampak proga je speljana po strmem klancu30
Tramvaju v pomoč so tu dodana sredinska vodila z debelo vlečno jeklenico31
Sva že v zgornjem nadstropju. Do sem so naju pripeljale številne stopnice32
Nadaljevanje je bolj ravninsko. Mimo Trebč nadaljujeva proti Orleku33
Observatorij tik pred mejo. Desetletja nazaj je zagotovo imel drugačno vlogo :)34
Zaključek tokratnih dogodivščin. Igrišče sameva, najin avto tudi35
GPS sled prehojene poti. Vse skupaj sva prehodila 29 km in 900 višincev36
(+8)všeč
turbo22. 12. 2023 21:26:22
(+3)všeč
bagi24. 12. 2023 07:14:38
Ne nisva, to so bolj lokalne skrivnosti nasmeh. Povsod jih je dovolj, le poznamo jih ne. Ko sem npr. raziskoval ozadje objektov na Monte Nebria sem v bližini Ukev odkril tole ... https://www.frontieraest.it/en/ugovizza-eng/
(+3)všeč
VanSims15. 01. 2024 12:56:12
Bagi, hvala za opis. Ta vikend sem prehodil prvo od poti.

Najprej opozorili:

1. Pot od razgledišča nad Kogljami do Koče Premuda ima kar hribovski karakter, je izpostavljena in, zaradi drobirja, nevarna za zdrs. Previdnost ni odveč, še posebej nižjegornim pohajkovalcem, ki niso vajeni visokogorskih poti.

2. GPS aplikacija (pri meni Orux), ne samo, da je dobrodošla, ampak kar obvezna. Brez nje bi že pri Botaču zalutal nazaj v Slovenijo ali pa šel po sicer lepi razgledni poti direktno do Premude (tudi pri meni ob ene enajstih še zaprta), a se izognil razgledišču nad Kogljami, ki ga je vsekakor vredno obiskati.

Da ne govorim o labirintu potk in stezic od Hrvatov do in čez Bazovico, vse do spomenika bazoviškim žrtvam. Dalje na Kokoš vodijo sicer modro-bele 'knafeljčeve' markacije.

Del poti od Hrvatov do Nemogoče jame poteka nad plezališčem in Ferato Bruno Biondi (pred kake 5 leti bil tam)

Razen zjutraj, ko je bilo kake 2 do 3 pod nulo (leto in en dan po bagijevem obisku nasmeh), posebnega mraza pri meni ni bilo, burje tudi ne. Pač pa je zjutraj, na kolesarski po trasi bivše proge, tudi sedaj že bilo polno italijanskih kolesarjev. To traso sem sicer pred kake 15 leti prevozil tudi sam (Kozina - Trst - openski Tramvaj do Opčin (takrat še vozil) - Orlek - Lipica - Bazovica - Kozina)

Iz opisa Nemogoče jame sem pa izvedel, da je (za)'nalašč' bila ustanovljena komisija za raziskovanje le-te nasmeh
(+5)všeč
Page:123
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies