Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    

Tržaški Kras

Print
bagi12. 01. 2022 13:50:02
Kras je obsežno področje, ki se nahaja na obeh straneh meja. Tudi na italijanski strani obstaja množica poti po katerih se ta svet lahko krasno raziskuje nasmeh. Našega sva že dodobra obdelala, zato sva se lotila še tega v soseščini.

Za začetek sva izbrala nama najbližje izhodišče, Krvavi potok. Po trasi bivše ozkotirne železnice sva se spustila v dolino Glinščice, jo prečila v Botaču in se povzpela na Vrh Griže. Obiskala sva še odlično razgledišče nad Krogljami, se spet spustila v dolino do koče Premuda in na nasprotni strani prisopihala na kraški rob. Nadaljevala sva do Nemogoče jame, kjer sva tudi obrnila krog. Mimo Bazovice in spomenika žrtvam fašizma sva se povzpela na obmejno Kokoš in se čez Veliko Grobljo vrnila v dolino vse do mejnega prehoda Krvavi potok. Tam sva mimo italijanske in slovenske kontrole strumno odkorakala na izhodišče velik nasmeh. Covid potrdil ni preverjal nihče.

Sneg je le na Kokoši in ni oviral napredovanja, mraz pa je v nasprotju s pričakovanji segal globoko pod ničlo. Poti so lepe, uhojene, kakšna GPS aplikacija je zaradi obilice križišč dobrodošla. Več v fotozgodbi ...
Tržaški Kras Začneva na slovenski strani, na parkirišču pred mejnim prehodom Krvavi potok1
Tržaški Kras Kolo je sicer še lanski letnik, a z odlično idejo za vidnost v prometu :)2
Tržaški Kras Sva že v Italji na poti 17, potegnjeni po trasi opuščene železnice3
Tržaški Kras Mraz grize do kosti, Italijani pa že navsezgodaj v akciji. Za naše sosede neverjetno :)4
Tržaški Kras Še uradno ... dolina Glinščice5
Tržaški Kras Končno se pokaže sonce in z njim prispe tudi toplota6
Tržaški Kras Na primernem mestu zavijeva levo v Botač7
Tržaški Kras Pogled po Glinščici v smeri Trsta8
Tržaški Kras Sestop v dolino je strm, vseskozi so prisotni rumeni trakci tekaške prireditve9
Tržaški Kras Botač je še v globoki senci in globokem mrazu10
Tržaški Kras Pri drugem odcepu zavijeva levo proti koči Premuda11
Tržaški Kras Stalna vlaga v dolini še povečuje občutek mraza. Ruševine so ostanki številnih mlinov12
Tržaški Kras Pri vzponu v nasprotni breg naju greje strmina, višje spet posije sonce13
Tržaški Kras Okoli vršnega dela greva po prijetni potki14
Tržaški Kras Vrh Griže. Najvišja točka je v resnici nekaj deset metrov stran v šavju15
Tržaški Kras Obisk razgledišča nad Krogljami je skoraj obvezen. Lepši razgled težko najdeš16
Tržaški Kras Tu pogled seže daleč, daleč in še vreme nama odlično služi17
Tržaški Kras Celo dobrih 200 let star napis zaslediva ...18
Tržaški Kras Pogled na nasprotno stran doline od koder sva prišla19
Tržaški Kras Spet se spuščava v dolino. V ospredju je vas Boršt20
Tržaški Kras Rimski vodovod tik nad dolinsko cesto21
Tržaški Kras Koča Rif. Premuda, ob uri najinega obiska še trdno zapahnjena22
Tržaški Kras  V nasprotni breg se dvigujeva po trasi tekačev, označeni z rumenimi trakci23
Tržaški Kras Razgledna točka nad nama24
Tržaški Kras Zanimivo,  betonirane stopnice sredi ničesar :)25
Tržaški Kras Običajna markirana pot brez betonaže26
Tržaški Kras Pogled na Glinščico in bivšo traso železnice v njenih pobočjih27
Tržaški Kras Hmm … zgleda, da sva prekoračila kar dve meji :)28
Tržaški Kras Čez nekaj strmih prelomov preideva v ravninsko področje29
Tržaški Kras Deželna lastnina. Verjetno s tem mislijo na tablo :)30
Tržaški Kras Zelo zanimiva zadeva … Nemogoča jama. Odkrili so jo leta 2004 ob cestnih delih31
Tržaški Kras Še nekaj podrobnejših podatkov o jami izjemne velikosti32
Tržaški Kras Pri njej obrneva krog in se podava proti Bazovici33
Tržaški Kras V pravo smer greva :)34
Tržaški Kras Tod okoli je množica poti in nekaj več pozornosti glede prave smeri ne škodi35
Tržaški Kras Spomenik bazoviškim žrtvam fašizma36
Tržaški Kras Spet se vzpenjava, tokrat v pobočja obmejnega vrha Kokoš37
Tržaški Kras Mejnik na vrhu38
Tržaški Kras Obiskat greva še kočo na naši strani39
Tržaški Kras Koča na Kokoši. Strežejo samo zunaj, ne glede na mraz in veter40
Tržaški Kras Vrneva se nekaj sto metrov nazaj v Italijo in nadaljujeva po trojki41
Tržaški Kras Sva na južni strani, kjer  je čisto zavetrje. Počasi se le odtajava :)42
Tržaški Kras Velika Groblja, 661 m visok vrh43
Tržaški Kras Sneg je vseskozi nemoteč, pot je povsod kopna44
Tržaški Kras Nižje ni več sledu o snegu, zaradi mraza na srečo tudi blata ni45
Tržaški Kras Mimo treh obmejnih kontrol sva brez problemov prišla na izhodišče :)46
Tržaški Kras GPS sled prehojene poti. Naneslo je 23 km in 1100 višincev47
(+8)všeč
iUnknown12. 01. 2022 15:36:38
Divjih svinj predvidevam da nista srečala?
(+1)všeč
bagi12. 01. 2022 16:44:35
Ne, nisva. Ziher jih je preveč zeblo velik nasmeh
(+2)všeč
padez13. 01. 2022 10:33:42
Sla sta po trasi ukinjene normalnotirne zeleznice (in ne bivse ozkotirne) Trst - Hrpelje - Kozina...
všeč
bagi13. 01. 2022 11:05:20
@padez ... sem malo podrobneje raziskal in dejansko za omenjeni del proge ne najdem uporabnega podatka. Če ga imaš ti, ga prosim posreduj.
Vir: Pečar A. Oživljanje opuščenih železniških prog na primeru opuščene železniške proge Hrpelje - Kozina–Trst1
(+1)všeč
padez13. 01. 2022 12:16:09
Odtipkaj Zgodovina zelezice v Sloveniji in bos nasel podatke tudi o tej zelezniski progi, njeni gradnji in ukinitvi leta 1960. Na tem obmocju pa razen Parencane ni bilo nobene druge ozkotirne proge.
(+1)všeč
bagi3. 02. 2022 14:37:47
Nadaljevala sva z raziskovanjem Krasa na oni strani meje. Tokrat sva se premaknila malo višje kot zadnjič in kot običajno zastavila krožno varianto poti. Za izhodišče sva izbrala Dol pri Vogljah kot optimalno začetno točko, parkirala pa na urejenem parkirišču sredi vasi.

Mejo sva prestopila v bližnjih Vogljah in se skoraj polovico celotne poti gibala tik ob njej. Na to so vseskozi opozarjale nenavadne obmejne table z napisano oddaljenostjo od meje. Njihov namen mi je neznan, verjetno pa je vzrok v preteklosti. V današnjih časih izgledajo rahlo smešno velik nasmeh. Kakorkoli že, pot je večinoma potekala po Alta via del Carso. To je kraško hribovje, večinoma poraslo in z višinami od 400 do 500 m. Glede višine nič posebnega, ampak za naju predvsem novo doživetje z obilico zanimivosti. Uradne poti so lepo označene, križišča so markirana s smernimi tablami. To področje je primerno predvsem za hladnejše mesece, poleti je prevroče. V tem delu poti sva obiskala nekaj vrhov in pri zadnjem, Kosten, začela obračati krog.

Spustila sva se nižje v dolino in obiskala vasice ob poti. Presenetilo naju je, da se povsod sliši slovenska govorica. Tudi vse informacijške table so v slovenščini, kot tudi marsikateri lokalni napisi. V gostilni Gustin v Zgoniku so bili na mizah slovenski časopisi, osebje je z nama govorilo po naše. Narodna zavest je v teh koncih očitno še vedno močno prisotna in počutila sva se čisto domače nasmeh. Za zaključek sva obiskala še Repentabor, oziroma romarsko svetišče na najvišji točki. Kraj je poln pozitivne energije in dobrodošel cilj tudi za turističen obisk. V Slovenijo sva se vrnila po Jakobovi poti in kmalu po prehodu čez državno mejo zaključila krog.

Koordinate izhodišča : 45.7259517N, 13.8129028E
Parkirava v Dolu pri Vogljah na praznem vaškem parkirišču1
Ravno tu mimo poteka tudi Jakobova pot. Pahljača na školjki kaže smer2
Kar hladno je. Proti Vogljam pelje ravna cesta in le počasi se ogrevava3
Dvolastniški mejni prehod Voglje, prostor za nočne zabave mladine4
Sva že skoraj v Italiji. Takih tabel bo bo v nadaljevanju še mnogo5
Sonce se le počasi prebuja in za Kras je nenavadno mraz6
Italijanske markacije. Večinoma slediva trojki7
Pot je lepa in udobna za hojo. Hitro napredujeva8
Najin prvi dosežek današnjega dne, razgledni vrh Volnik9
Še informacijska tabla z obiljem podatkov10
Neverjetno, očitno se vidi tudi precej oddaljeni Zuc dal Bor11
Trenutek resnice. Sedaj naju zebe še bolj :)12
Tu je polno različnih verzij poti in uradne so vse lepo označene13
Zanimiva kvadratna markacija, verjetno za pot Zorka Jelinčiča14
Večinoma hodiva po kolovozih, nekaj tudi po gozdnih poteh15
Povzpneva se še na obpotni Veliki vrh16
In že nadaljujeva svojo pot …17
Še en dvojezični komplet opozoril poleg množice, ki sva jih že srečala18
Delno razgleden Kosten, 409 m visok vrh19
Po dolgem času se le približava civilizaciji20
Pričaka naju množica smerokazov. Zavijeva v smer Saleža21
Sva že na njegovem obrobju. Vedno več je kmetij, malo nižje je center vasi22
Presenečenje za naju. Slovenski spomenik v Italiji23
Po kratkem premoru v Saležu nadaljujeva proti Gabrovcu24
Obideva ga po njegovem obrobju, zato si ga niti ne ogledava25
Tipična kraška pot skozi nižje rastje26
Ozračje se je dodobra segrelo in odkrivanje novega je čisti užitek27
Zgonik, od vseh obiskanih daleč največja vas28
Center vasi. V gostilni Gustin govorijo slovensko29
Na gornjem robu vasi poiščeva nadaljevanje30
Pričaka naju lep kolovoz, odličen za sproščeno potepanje31
Pojavijo se tudi namenske table *Poti podeželskega Krasa*32
Sama sva, nikjer nikogar …33
Še ena od slovenskih vasi … Repnič34
Lepa pot se še kar nadaljuje35
Prva oznaka za znano romarsko svetišče Repentabor36
Stoji na področju skalnih osamelcev iz apnenca37
Cerkev Device Marije, prvič omenjena že daljnjega leta 131638
V bližini so vklesani tudi prvi zapisi v slovenščini iz leta 182839
V skrinjici je vpisna knjiga z žigom. To je bila tudi moja prva Jakobova pot 40
Vsa okolica je lepo urejena, prijetna in pozitivna41
Poleg tega je Repentabor dober razglednik, odličen tudi za samostojni obisk42
Spuščava se po *Poti pisateljev*43
Vseskozi hodiva tik ob meji. Kmalu bova prestopila v Slovenijo44
Sva že čez mejo in zaključujeva krog45
GPS sled prehojene poti. Naneslo je 27 km in 1000 višincev46
(+4)všeč
bagi2. 12. 2022 12:43:51
Primorsko sonce naju je ponovno zvabilo na obisk k našim sosedom. Zaledje Trsta je povezano z nešteto potkami in z njihovo pomočjo počasi odkrivava skrivnosti teh krajev. Veliko sva že videla, marsikaj še ne. Raziskovanje sva zato nadaljevala od tam, kjer sva ga v začetku tega leta zaključila. Za izhodišče tokratne krožne poti sva izbrala vas Križ.

Z izhodišča sva najprej obiskala razglednik Sv. Primož v bližini znanega gradu Miramare. Z vrha sva se spustila v dolino in na nasprotni strani čez vas Salež dvignila na obmejno hribovje. Obiskala sva vrhova Kosten in Sv. Lenart, vračala pa čez vasi Šempolaj in Nabrežino. Za zaključek sva obiskala še priobalni vrh Babica in kar prehitro sva bila na izhodišču.

Pokrajina po kateri sva hodila je tipično kraška, brez velikih vzponov ali spustov. Potke so uhojene in dobro označene. Odcepov je kar precej, zato se je pametno držati markacij. Zaradi poznega datuma ni bilo niti malo vroče in tudi podrast se je že povsem polegla. Kraji so lepi, vasi tipične za te kraje in nadvse zanimive. V njih živi slovenska beseda in tudi pogovarjala sva se v slovenščini. Marsikdaj sploh nisva imela vtisa, da sva v Italiji nasmeh. Priporočam vsem ljubiteljem takih poti.

Koordinate izhodišča ( vas Križ ) : 45.736699, 13.691163
Parkirava na brezplačnem parkirišču v italijanskem Križu1
Kar takoj se vidi da je tu slovenska beseda še kako živa2
Vaška cerkev Sv. Križa3
Najprej se odpraviva na bližnji Sv. Primož4
Lahko dostopen vrh je povišan z razgledno ploščadjo5
Temu primeren je tudi lep razgled na blizu in daleč :)6
Z vrha nadaljujeva naprej in se po lepi poti spustiva v borov gozdiček7
Temperatura je ravno pravšnja, hoja v pravi užitek8
Po nekaj odcepih prideva do zaraščene ceste9
Ta naju kmalu popelje čez avtocesto10
Na nasprotni strani slediva tipični kraški potki11
Oznak je dovolj, vendar raje sledim doma izdelani GPX sledi12
Čeprav izgleda zaraščeno, se nama nikoli ni treba prebijati skozi goščavo13
Večkrat naletiva na vinograde. Začuda trta kljub poznem datumu še ni odvrgla listja14
Višincev ni ravno v izobilju, zato si kakega pridelava tudi sama :)15
Obmejni vrh Kosten16
Sva v najvišjih predelih tržaškega zaledja. Potke so uhojene in primerne za hladne dneve17
Vse so prehodne brez težav, le oznakam je treba slediti18
Sv. Lenart, najbolj obiskan vrh daleč naokoli19
Na njegovem vrhu se nahaja več mogočnih ruševin20
Pogled z vrha na slovensko stran21
Nadaljujeva naprej …22
Nižje preideva na makadamsko cesto. Tudi tu je polno odcepov na vse strani23
Eden od spomenikov žrtvam fašizma. Vsi napisani priimki so slovenski24
Dvojezični napisi so povsod, celo na obcestnih kandelabrih25
Edino odprto gostišče v Šempolaju, gostilna Gruden26
V vasi imajo tudi samopostrežbo, kar hitro izkoristiva :)27
Poti podeželskega Krasa, lepo označena tematska pot28
Sonce je že lepo segrelo ozračje, hoja je prijetna29
Lepo zloženo kamenje ...30
Pozna trgatev :)31
Sva že v Nabrežini, kjer vsepovsod opažava priimek Gruden32
Tudi Igo Gruden se je rodil tukaj33
Čaka naju še zaključni del …34
Vzpenjava se na priobalni vrh Babica. Kamenje pričara pravi visokogorski vtis :)35
Tudi ta vrh je razglednik na Tržaški zaliv. Od tu do izhodišča imava še nekaj malega36
Kavarna na parkirišču je žal zaprta. Spakirava in se odpeljeva nazaj domov v meglo37
GPS sled prehojene poti. Naneslo je 21 km in 600 višincev38
(+11)všeč
Kafetarca2. 12. 2022 18:35:01
Kdaj sta pa šla?
(+1)všeč
bagi2. 12. 2022 18:40:06
Zdravo Kafetarca. Šla sva nekaj dni nazaj, oziroma zadnjo nedeljo v Novembru
(+1)všeč
Kafetarca2. 12. 2022 22:01:09
HVala nasmeh
všeč
ločanka3. 12. 2022 04:54:29
Emil, koliko pa časovno znese takle potep, približno seveda? Zanimivo v teh koncih, ja.
všeč
bagi3. 12. 2022 10:02:12
Lep pozdrav Mari. Na Tržaškem Krasu ni kaj posebno napornega. Za prvo objavljeno turo na tej strani sva porabila 7 ur lagodne hoje, za drugo 8 ur, za pravkar objavljeno pa 6 ur. Poti je mnogo, kombinacij kolikor jih hočeš. Te poti imajo svoj čar in še blizu so. Uživaj nasmeh
(+3)všeč
ločanka3. 12. 2022 10:27:51
Hvala tinasmeh
(+1)všeč
bagi28. 11. 2023 13:53:27
Mrzli dnevi so naju spet prinesli v lepe kraje ob Tržaškem zalivu. Kraške vasice in nizko gričevje imajo poseben čar in rada jih obiskujeva. Vsakič se premakneva nekam drugam in raziskujeva še neznana področja. Tudi tokrat ni bilo nič drugače in pot je spet poskrbela za nekaj presenečenj.

Parkirala sva na osrednjem trgu v Nabrežini poleg cerkve Sv. Roka, kamor se splača priti s praznim želodcem nasmeh. Na eni strani trga se lahko posladkamo v domači pekarni Jazbec, na drugi pa preženemo jutranjo zaspanost ob odličnem kapučinu v kavarni Igor. Slovensko poimenovanje je za te kraje samoumevno, kakor tudi slovenska govorica. Posebno lekcijo na to temo sva dobila v gostišču pri vhodu v Devinski grad velik nasmeh.

Iz Nabrežine sva se usmerila na sever proti Pitnjem vrhu. Tam se nahaja krasen park Škaljunc, ki ga je uredil domačin Danilo Lupinc. Tu je polno pastirske arhitekture iz suhozida, kot tudi objektov in zaklonišč iz prve vojne. Najdejo se tudi kraške jame in celo udornica, ostanki kamnoloma in apnenica. Vse je lepo označeno, skratka za pogledat nasmeh.

Nadaljevanje je potekalo mimo Šempolaja v najvišje predele gričevja. Dolgo, dolgo sva hodila tik ob državni meji, na kar so naju vsake toliko časa opozorile posebne table iz bližnje preteklosti. Vmes sva pohodila še vrhova Bezgonov vrh in Grmada, od katerih je ravno slednji tudi najbolj obiskan. Z njega je lep razgled v smeri bližnjega Monfalcona.

Tu sva obrnila na jug proti Devinu. Grad sva si ogledala le od zunaj, kaj več pa tudi ni bil najin namen. Vračala sva se po razgledni Rilkejevi poti in se mimo Sesljana spet povzpela na razgledno pot visoko nad cesto Sesljan-Trst. To pot imenujejo tudi Žajbljeva pot (Sentiero della Salvia), zaradi ogromnih količin samoniklega žajblja. Na primernem odcepu je sledil še kratek sestop na izhodišče in pred odhodom domov kavica na jutranji lokaciji.

Koordinate izhodišča (vas Nabrežina): 45.7497225N, 13.6733444E
Parkirava na osrednjem trgu pred cerkvijo Sv. Roka1
Iz vasi slediva poti 322
Takoj za glavno cesto zavijeva desno na pot 193
Pri tej oznaki zavijeva ven iz glavne poti proti parku Škaljunc4
Drobna stezica naju nezmotljivo vodi skozi jesenski gozd5
Z začudenjem gledava opozorilne table, a prepovedi na njih vseeno ni6
Kmalu opaziva, da sva že v parku :)7
Bunker iz prve vojne. Ta hrib je bil namreč strateškega vojaškega značaja8
Celo klopca se najde notri :)9
Tole je pa naravno, nič obnovljeno :)10
Razgledni stolp na vrhu hriba, postavljen na deblo11
Eden od množice pastirskih stanov, vse suhozid12
Še nekaj teh, vsi samo iz zloženega kamna13
Obnovljena zaklonišča. Tu je bilo opravljeno veliko delo14
Po ogledih nadaljujeva skozi udornico Grižnica15
Tukaj prideva ven …16
Nadaljujeva po makadamu mimo polj in vinogradov17
Vsa križišča poti so lepo označena, veliko markacij povsem novih18
Zaselek blizu Šempolaja19
Oznaka za poti podeželskega Krasa. Te sva že večkrat videla20
Sva že v obmejnem pasu. Take table naju bodo spremljale kilometre21
Obmejna pot je mešanica stezic, širokih poti in kolovozov22
Vse pa je lepo označeno. V glavnem se drživa poti z oznako 323
Narava je še vedno lepa, ruj pa že počasi bledi24
Eden od številnih smerokazov. Bezgonov vrh je blizu, zato greva čez njega25
Vrh je kamnit in slabo razgleden. Prečiva ga in na drugi strani nadaljujeva26
Na soncu je hitro toplo, v senci pa je še vedno mraz27
Še eden od vrhov, tokrat Grmada, po italijansko Ermada :)28
Grmada je razglednik in to se pozna po številu obiskovalcev29
Pogled na bližnji Monfalcone30
Po kratki pavzi se obrneva na jug proti Devinu. Slediva pot 3331
Sestop poteka večinoma po kolovozu, v spodnjem delu po širokem makadamu32
Da prečiva železnico morava daleč v desno …33
Na drugi strani podhoda pa se vračava daleč v levo, tokrat po poti 134
Smerna tabla za Devinski grad. Vstopnina je 11 € / osebo35
Vhod na grajsko dvorišče, kjer se kupijo vstopnice36
Edina gostilna je v neposredni bližini vhoda v grad37
Od tu naprej se vračava. Edina logična izbira je razgledna Rilkejeva pot 38
Začetni del je prava promenada :)39
Pogled na Devinski grad40
Pogled na novejše naselje Portopiccolo v bivšem kamnolomu41
Še en pogled nazaj. Na Rilkejevi poti je veliko razglednih točk42
Sesljanski zaliv z marino43
Tukaj dvojezičnost veliko pomeni, še celo table za električnega pastirja sva videla prevedene :)44
Vodni stolp iz leta 1929 za potrebe tržaškega vodovoda 45
Pod cesto se nahaja nekaj turističnih objektov, a brez kake uporabne plaže46
Kmalu se dvigneva na razgledno Žajbljevo pot z oznako 2347
Poteka večinoma po grebenu in je v začetku bolj ozka stezica48
V nadaljevanju se pot razširi in poteka po številnih razglednih točkah49
Na ustreznem mestu se odcepiva na neoznačeno pot proti Nabrežini50
Sva že na cilju …51
GPS sled prehojene poti. Nabralo se je 30 km in 900 višincev52
(+7)všeč
tulipan28. 11. 2023 16:17:32
Monfalcone bi bil lahko tudi Tržič po našemrk pogled
(+3)všeč
turbo28. 11. 2023 17:07:04
Saj tudi je, pa Gradež (Grado) in Oglej (Aquileia) takisto mežikanje Daleč sežejo domača imena ...
(+4)všeč
bagi28. 11. 2023 17:07:40
Tržiča sta za nas dva, zato sem ostal pri Monfalconu. Moja izbira nasmeh
(+6)všeč
savigno30. 11. 2023 17:50:57
pa kaj pol če je Monfalcone ali Tržič. vsi niso tako vsevedni. pa kako bi človk lahko vedu kolko gradežev še je... mislm.
(+2)všeč
miri30. 11. 2023 21:30:05
@savigno,tebi tudi slovnica,če seveda veš kaj je to,ne bi škodila
(+2)všeč
Page:123
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies