lijaneja - Zadnja sporočila

Kaj novih vesti o odprtosti ceste?

Že nekaj časa me je mučila misel, da opravim to pot. Včerajšnji dan sem imel srečno roko, saj se je vse poklopilo, tudi vreme je bilo fantastično. Če zanemarim nehumano zgodnje zbujanje, dolgo vožnjo in pomanjkanje družbe, je bil dan zares neponovljiv. Ker vem, koliko zmorem, sem se nase popolnoma zanesel, malce me je le skrbelo, da ne bi kje preveč zašel, saj je pot, kljub temu da je na kartah zarisana, ponekod izredno težko sledljiva in posebno v visokih travah zahtevna.
Parkiram v vasi Žaga ob 6.15h in ker je že svetlo, ostane lučka v ruzaku. Najprej si sledijo tri planšarije, slabe izkušnje imam pri drugi, saj sem pred leti (ko mi je bil cilj Turn pod Črnim Voglom) kar nekaj časa iskal nadaljevanje poti. Tokrat je šlo kar gladko, me je pa močno bremzala hoja po 'Dolini', kjer so ogromne travne ruše z luknjami. No za nagrado sem se tam posladkal z dozorevajočimi malinami, kjer jih je za cel nasad. Po treh urah dosežem sedlo 'Med Baban', kmalu se usmerim proti mojemu prvemu cilju Zelene čuklje, vendar me pogled na karto preusmeri levo. Zmoto sem ugotovil 10min pod Vrhom Žlebi Poskušam sestop po bližnjici, kjer je kar nekaj skalnih skokov, iz dna pa je bil vzpon na Čukljo lažji. Z vrha poslikam okolico, na hitro sestopim, na pot proti Vrhu Žlebi pa se v izogib skokom rajši vrnem po lažji, vendar precej daljši poti, tako, da sem jo dobršen del danes prehodil dvakrat. Ker sem "Ta visoko Rosajansko pot" že nekajkrat prehodil, (mislim samo na del poti, ki pelje po državni meji) mi je bilo nadaljevanje popolnoma znano. Vrhovi so si sledili eden za drugim, italijanski rdeči trikotniki so mi kazali pot. Ker se je potebno kar nekajkrat spustiti v globoke škrbine in zopet izplezati, je čas tekel in nič rekel...
Na vrh Kanina prisopiham uro dvajset pred zadnjo vožnjo žičnice v dolino. Kot pred leti sem bil zopet na preizkušnji, koča zaprta, bivaka ni več, celo sendvič še v ruzaku... Ni izbire. Preklopim na trail in pet do štirih sem že v žičniški zgradbi. V 33 minutah vožnje sem pomalical, se preoblekel in že mislil, kako bom dvignil palec, da se udobno zapeljem do avta v Žagi. No, tudi to se je dobro izšlo. Doma sem tik pred mrakom, zadovoljen, vesel, rahlo utrujen.
Upam, da bom pod tem naslovom prebiral čim več objav ponovitev te malce zahtevnejše ture.

Danes se je vreme držalo napovedi, avtoček pustim pred Calcitom, babja jeza je začela sejat malce pod Primožem, čez en firk'lc se znajdem v občudovanja vrednem januarskem metežu. Malo pod Pirčevim vrhom dohitim pohodnika, ki je bil presrečen, da je od tam naprej hodil po mojih stopinjah, ki so bile tudi do pol metra globoke, toliko je na Planini novega snega. Ker sem v časovni stiski, da ne bi zamudil nihalko, pičim brez postanka mimo Črnuškega doma. Na srečo je na nekaj mestih sneg spihal veter, zato je bila hoja do Gradišča udobnejša. Spust do Šimnovca po sledovih motornih sani. Razen možakarja na uvodu nisem srečal žive duše.

Prav zares ni vse v visokih gorah. Tudi malo nižje je lahko lepo. Bravo, Boštjan!

Danes je bilo zgoraj več ali manj enobarvno. Na sončni strani steze sem občasno dobival pošiljke za vrat, sneg na stezi se je začel nekje na sredini med Primožem in Mickino bajto. Ob desetih dopoldne ga je bilo na vrhu kakšnih osem cm. Gnil, mehak, do nedelje ga ne bo nikjer več, kljub napovedanim nižjim temperaturam. Uživancija v sončni samoti, več sledov od živali, kot od ljudi. Nihalka in avtobus prazna.

Upam, da ga prej ali slej nekdo najde in pribije na križ!

Tudi jaz upam, Boštjan. V ponedeljek dobim dovolilnico ali pa prepoved.

O pujskih pa resno. Veliko naših hribčkov sem že prehodil, pa svinj od blizu, v živo, še nobene, tu pa se mi je zgodilo dvakrat.

Latvica ni videti še nič shojena.

Ste pred izstopom z Riglja srečali kaj divjih pujskov?

Mislim, da je v tem času avtocamp še prazen in ne bi smelo bit težav. (tam, kjer bo 18. maja štart tekme)

Čim manj je obiskovan vrh, tem bolj je pomemben vpis. Najrajši pa imam tiste vršace, ki nimajo na vrhu nobene navlake.

Nikar na glas o supergah!

Lepe kotičke naše dežele raziskuješ, Boštjan!

Tudi sam sem v dvomih, saj me je bolj strah gnilega snega kot ledu. V četrtek ob desetih je bil sneg mehak na vrhu Kam. sedla, ker so tudi ponoči pozitivne temperature. Jaz računam šele v torek na kakšno Grinto, Jalovec ali Triglav, če ne bo spet dotok kakšnega afriškega zraka.

Sem imel kar pravi občutek. Visokogorje bo še malo počakalo.


Posredovanje je bilo danes potrebno tudi drugod po Sloveniji
Ob 10. uri sta zaradi močne odjuge na grebenu med Kredarico in malim Triglavom pri sestopu obtičala planinca. Reševali so ju reševalci GRS Mojstrana in helikopter SV v spremstvu dežurne ekipe za posredovanje v gorah. S pomočjo jeklenice so ju dvignili v helikopter in prepeljali v dolino.

A ni tam bolj primerno na jesen?

Res je samo štanga. Upam, da je šel znak trajno v odpis. Cesta na Jermanco lepa, stezica do Pastircev suha, do Kamrce kopna. Sneg, ki ga je zelo malo popolnoma gnil, tudi na vrhu sedla. Prezračim zimsko sobo, preoblečem se pred vhodom, saj vetra ni, za rob grem poslikat okolico. Nikjer žive duše, med sestopom si prilastim še nekaj zaprtih telohkov. Sem pa bil kakšne pol urce prezgoden (včeraj), saj se je šele tik pred mojim sestopom nebo popolnoma očistilo.

Super, Boštjan! Vidim, da sta tudi sine in kuža uživala.