lijaneja - Zadnja sporočila

v majskem Planinskem vestniku o preživetju v snežnem plazu na Norveškem.

Vabljeni na enega redkih pohodov, ki so se obdržali iz hribovskih najlepših časov.
https://www.pzs.si/koledar.php?pid=23729

Drži, Miran! To je Planja med sestopom z istoimenskega sedla 2349m proti Pogačniku. Ob ugodnem vetru se zaradi votlin v steni slišijo zanimivi zvoki.
Silvester je omenjal tudi bližnjo Glavo (2006 ali 2060m), ki spada med pet najzahtevnejših gorah v naših Alpah.
Silvo, izvoli!

Žal tudi Šplevta ni.

Med pozerji pa vsekakor zmaga Pihavec.

Darinka, Škrlatica ni nad Kriškimi podi!

Tudi Križ ni. Še kakšnih osem jih obstaja po Silvestrovi omembi.

Malo v pomoč; Znana, lahko dostopna gora.

Ni.

Ni Kopica, Marjan!

Katera gora je na sliki?

Oltar.

Res je, Lino, vendar je danes že drugače. Gamašice in vetrovka sta ostala doma, tudi hlačnice in rokave sem imel ob povratku kratke. Jarški je zaprt, me vsaj ni nihče na topli osončeni klopci motil pri dremuckanju. Razen šolske mladine, ki je šla glasno mimo in delovnega stroja pred sosednjo bajto, pomirjujoča tišina. Zanimivo, da sem za gor in za dol srečal Petra, ki se je peljal na svojo haciendo. Sicer pa tudi do tam ni bilo omembe vredno pohodnikov.

Kriterij prvega snega - moral sem spet gor. Startam relativno pozno, pred Vegradom sta že dva avta. Pet stopinj, mirno, ponedeljek je. Sneg me je malce razočaral, saj stopim prvič nanj šele kakšnih deset minut pred izhodom iz gozda. Pri lesi si nataknem mini gamaše, saj je na planem ponekod tudi 20cm snega. Popolnoma je gnil, če ne bo pomrznil, ga v sredo ne bo več. Sonce se je malce ponujalo, vendar nič od njega. V Črnuškem čaj, krof, kostanj, z oskrbnikom malce razpravljava, kako so včeraj kar opustili iskanje dveh Hrvatov, čeprav je njihova zveza ponujala pomoč. Moje sožalje obem družinam ponesrečencev - cmoka v grlu se pa nikakor ne morem znebit...

Drži. Tudi Sfinga, Utrujeni stolp, Plemenice..., so poglavje zase, ki je lahko od poti le korak stran, ima pa seveda ime in izmerjeno višino.
Upam, da dočakam žičnico in podelam vsaj nekaj Matjaževih 'Kaninčkov'.

Ker je bil današnji 'zimski' dan vremensko brezhiben, ignoriram jutrišnjo tekmo, saj bi bil velik greh čepeti doma.
V zimskih cunjah s pospešenim tempom startam od Calcita, pod Primožem sem že moral zavihat rokave. Somišljenikov tokrat še nikjer, saj je jutro kar hladno. Cilj na Pirčevem vrhu, saj nova cesta pripelje prav na 1373m višine. Mrzel severnik je bil kar močan, zato hitro obrnem in po isti poti nazaj. Pri Petru poberem še nekaj zadnjih hruškic, kar jih niso pohodili ali načele ose. Most v Stranjah je končno pretočen in brez omejitev. Lepo so naredili.