dprapr - Zadnja sporočila

V iskanju sonca in pomladi, sva se v torek zapeljala preko Buchauer Sattla do zaselka Pölzau, kjer sva parkirala na majhnem parkirišču na koncu hiš pred gozdom (zastonj). Je sicer še eno manjše parkirišče višje v gozdu, vendar je bila gozdna cesta deloma poledenela in izvajajo se gozdna dela v tem času. Pot poteka nad potokom Schleirelbach in po cca 1,5h pride na plano pod Kreuzmauerjem, tik pod nekakšnim
razglednim prostornim sedlom oziroma planino (Admonter Höhe).
Tam se odpre pogled na pogorje Haller Mauern z izstopajočim Hexenturmom in nazaj proti Kleiner Buchsteinu.
Pot za planinskim stanom zavije navzgor skozi redek gozd na travnati greben in po njem proti vrhu. Snega je na tej strani malo, teloha pa že precej. Ko pridemo iz gozda, se odpre pogled, ki nas ne pusti ravnodušne. Od Tamischbachturma na vzhodu pa vse do Großer Priela na zahodu. Panorama, podobna tisti na Dovški Babi. Ogromno vrhov, večinoma že poznanih in prehojenih.
Vračala sva se po isti poti.
Vrh je, kljub nizki višini, vreden obiska.

Včerajšnji mrki dan sva zamenjala za prijetno, toplo sonce nad Bad Aussee-m.
Pri Grundlsee-u je bilo -15, v zaselku Tressensattel, kjer sva parkirala ob 8.10, pa že prijetnih -6.
Tam je urejeno plačljivo parkirišče, 9 evrov dnevno.
Prvi del poti je strme, po gozdu, pa po poseki, ki jo je pred leti povzročilo neurje, do prvega vrha Ahornkogla, ki je nekaj deset metrov s poti. Pot je zelo razgledna, z nekaj klopmi na mestih, kjer bi kar obsedel in užival. Spodaj levo je Grundlsee, desno pa Altausee. Nasproti Altausee-a pa Loser, kjer so smučišča.
Do Ahornkogla je bila pot deloma kopna, deloma poledenela, deloma v snegu. Z višino snežna odeja narašča. Krplje sva hitro v gozdu odložila za smrekco, in upala, da bo naluknjana pot do vrha. Od Ahornkogla pot poteka med borovci desno od grebena. Zimskih markacij ni, zato bi bilo sledenje težje, če ne bi bilo sledi par predhodnikov. Prehodov je namreč kar precej in bi bilo v snegu težje najti najbolj ugodne.
Vrh je zelo razgleden, od ostalih vrhov v Totes Gebirge, Grimminga, verige Dachsteina, pa vse do Watzmanna se vidi. Pod križem pa impozantna stena, ki pada proti Altausee-u. Ob pogledu nanjo, še posebej potem od spodaj, se kar pojavi nostalgija.
Nič, jemati moramo to, kar nam je trenutno dano.
Ob povratku pa še obvezno po medenjake, ki so v Bad Aussee-u odlični.

Zgleda, da je res težava v počasnem odpiranju ugank. Sicer pa za uganko itak potrebujemo čas za razmislek.

Lepo, Tone.

A ni bil nekaj časa tudi na Kamniškem sedlu?

Tone, lepo si nabral višince. Dobro dnevno povprečje.

V Avstriji je marsikje na parkiriščih, izhodiščih ali blizu njih koča. Ko se ta zapre, se običajno zapre tudi cesta do nje. Razen tam, kjer so smučišča.
Parkirišča so dobro označena, marsikje zastonj ali po razumni ceni. Cene so višje v frekventnih, turistično bolj obiskanih izhodiščih.
Pa morda v vednost, letos sva z Vinkom za parkirnine in ceste do izhodišč v Avstriji in v Italiji odštela 84 evrov. Za cca 35 dvatisočakov. V večini primerov sva se pripeljala kar visoko. Povprečna višina vseh izhodišč je bila 1237m. Povprečna parkirnina pa 4,4 evra.

V iskanju sonca sem včeraj zopet obiskal dva od teh vršacev.
Izhodišče je pozimi nekaj sto višincev nižje, ker ni odprta cesta proti koči Klinke. S parkirišča Kaiserau (6 evrov) sem odšel naravnost navzgor proti Kreuzkoglu. Na cca 1400m so me že božali sončni žarki. Na tej, sončni strani, je bilo praktično kopno. Z vrha Kreuzkogla je res lep razgled na vse strani, še posebej v tem času. Znamenje je nekoliko pod vrhom, na razgledni točki, od koder se lepo vidi Admont. Če ne bi bilo spodaj megleno morje, bi pa se res videl. Ampak ravno zaradi tega je bil pogled naokoli še lepši.
Z vrha sem nadaljeval po zaledenelih, globokih stopinjah po grebenu na Rifflspitz. Pod vrhom so mi bile v pomoč jeklenice, ki niso bile pod snegom. Tudi tam sem martinčkal kar nekaj časa. Potem pa najprej po snežiščih in pozneje po kopnem do Klinker Hütte in po zasneženi cesti nazaj na Kaiserau.
Bil je res lep dan v decembru. V dolini pa sivina, ki sem jo odpravil z dobro kavo na postanku nasproti katedrale v Admontu.

Nekam na sneg in sonce, je bil najin moto v petek. Ta vrh je blizu, lahko dostopen, pa še pot ti poratrajo. Od Waldheimhütte (parkirišče, 3 evre) je cca 3 ure razgledne hoje. Razgled z višino postaja vedno bolj širok. Na vrhu pa je tako vse na dlani. Od naših Alp do pol Avstrije.
Na vrhu je odprta koča ob lepih koncih tedna. Za turno smuko je snega še malo, ker je spihan. Tisti, ki so bili s smučmi, so smučali po kolovozu, kjer napiha več snega, oskrbnik ga pa ob vsakem prihodu v kočo poratra z manjšim ratrakom. Midva sva tokrat uporabila krplje. Bila je boljša izbira.

Ni isto, čeprav se teh pravil ne upošteva. Splošna uganka je za vse hribe sveta, nesplošna samo za domače, uganka za začetnike pa je, seveda, za začetnike, doma in v tujini.

"Ne pa da vedno znova utrujaš z dodajanjem fotografij, tega tisoč strani ni počel nihče in se je uganjevalo z veseljem in uspešno."

Eh, to pa ne bo držalo. Tudi sam sem bil med tistimi, ki so dodajali fotografije. Pa ne edini. Bil je tudi en zelo znan uporabnik foruma, ki je dodajal uganke na uganko, prav zanimive.Pa se zaradi tega nihče ni razburjal. Pa v preteklosti je bila bolj navada, da si povedal rešitev, če si vedel zanjo. Če si se zmotil, si pač prepustil drugim. Ne tako, kot sedaj, ko eni samo ugibate, pa pojma nimate, kaj je na fotki. Meni se to zdi bolj sporno, kot to, da nekdo kot odgovor doda fotko. Če jo sprejmeš, ji pač dodaš rešitev, ali pa pustiš, da uganka teče dalje. Je pa kruto, kajne, če ti nekdo pokvari uganko in s tem pomaga drugim pri rešitvi.

Uh, še eno zahtevno prečenje tega grebena. Zanimivo, da sta se ga lotila v takšnih razmerah. Sta pričakovala boljše razmere na grebenu?

Tone, saj vse poznaš. Dovolj so lepe slike o lepi turi.
Mene bolj moti, če se ne objavijo ture takoj, v nekaj dneh po turi. Ampak, ve se, da penzionisti nimajo veliko časa.

“Ne pametujem?”
Meni se to zdi čisto nepotrebno nakladanje in nasveti kar nekaj. Vse je bilo lepo napisano že s strani ponesrečenega pohodnika!
Dovolj bi bil link.

Za gobe, žal, 14 dni prepozno.

A potem se prevozi z avtobusi več ne subvencionirajo? Tudi nakupi biciklov ne?
Kakorkoli, me veseli, da je tu vsaj nekdo, ki mu v zadnjih letih ni padel standard.

Dokler vas vsi ostali subvencioniramo, verjetno res ne.