ločanka - Zadnja sporočila

Res simpatičen hribček, vpet v kranjsko panoramo med bolj poznanima Tolstim vrhom na eni strani in Storžičem na drugi strani, vmes pa obdan s planinama Malo Poljano in V.Poljano, ki ponudita prav lepo izhodišče za vzpon na njegov vrh.
Ker je omenjen zelo redko, pa še to bolj spotoma pri obiskih obeh planin, sem zanj odprla svoj naslov, ki si ga resnično zasluži, še posebno, ker naju je oba navdušil z lepim razgledom in prav lepim rastjem ob poti. Navduši pogled na Storžič, ki ga v tem v času krasi še snežena podlaga, na drugi strani Tolsti vrh kot na dosegu roke, v ozadju pa pogled na Stol, Begunjščico, Vrtačo in Košuto. Na začetnem delu vzpona pa pogledi tudi do Bohinjskih Julijcev. Seveda pa na klopico na vrhu tudi ni bilo pozabljeno.

Drugače pa sva delala krožno turo. Izhodišče Povlje, nato Pl.Javornik, Velika Poljana, Grebenc, spust ponovno na V.Poljano, a po drugi poti, nato pa Mala Poljana in povratek mimo kamnoloma na izhodišče. Še bo dočakal najin obisk!

Sva šla včeraj tudi midva malo na oglede Planinskega polja, ki je v tem času zanimivo zaradi naraslih voda in kot tako vredno ogleda. Je eno najlepših in slikovitih kraških polj v Sloveniji. Po polju vijuga ponikalnica Unica, ki izvira v Planinski jami in se kasneje pojavi kot izvir Ljubljanice.
Mogoče včeraj ni bil najbolj posrečen čas za obisk tega polja, saj sva se pripeljala v oblačno vreme (pozabila gledati kamere), veter je pa tako s sabo vzel tudi odseve v vodi in lepo, jesensko listje na drevesih. No, nekaj se je pa izboljšalo v enem tednu, cesta med Lazami in Planino ni več poplavljena, a je voda še vedno do robu.

Vredno je pa tudi stopiti do razvalin gradu Haasberg, ki je povsem v bližini. Tam si pa lahko v okolici ogledaš še polno zanimivosti, saj je vse to del Krajinskega parka Planinsko polje.

Seveda SilversterO, nadaljuj

ben pravi, da je treba naprej. Kje?

Poiskala je zavetje v snegu

nejcf, ni tako kritično. Lahko, da gre za ženske v starejših letih

MALI+VELIKI PEČOVNIK

Včeraj sva zavila v dolino Kokre in naprej proti Komatevri. To sva naredila sicer že lani jeseni, a takrat se nama je pot zaradi plazu na cesti prav hitro ustavila. Materiala na cesti je bilo po 4.avgustu tam tako veliko, da so za sanacijo potrebovali kar štiri mesece, vsaj tako dolgo je bila menda cesta zaprta. Takrat sva se odpravljala samo na ogled lehnjakovih slapičev, včeraj sva se pa odločila, da dolino prehodiva kar v celoti, oz. do kraja ceste, to pa je do ruševin nekdanje stražarnice na meji. Do tu bi šlo celo z avtom, a so na delu ceste od lovske koče dalje na cesti drevesne ovire.

Parkirala sva torej precej nizko, saj naju je zanimala cela dolina, ne le Pečovnik. Čudila sva se lepim pogledom, ki so se odpirali že spotoma s ceste, in se stopnjevali, ko sva se približevala lovski koči Stanič, kjer je pa prav nebeško lepo. Ja, lovci res poznajo take kotičke. Pri ruševinah nekdanje stražarnice pa sva ujela prijetno stezico (no, nekaj je bilo tudi podrtega drevja) in kasneje ob mejnem grebenu prečila proti Pečovnikoma. Pod V. Pečovnikom sva malo lahko stopila še na sneg, a sva morala s poti. Čudoviti razgledi na vrhu, mejni kamen nosi tam št.251. Pogledovala sva tudi proti Plešivcu, a sva ga odložila za naslednjič, saj se bova tako bolj sigurno odpravila na to pot ponovno.

Vračala sva se sicer po isti poti, a ne povsem. Vmes sva ubirala tudi bližnjice, se spustila mimo zapuščene domačije v Komatevri, prej sva malo dalj hodila tudi ob mejnih kamnih.
Res prelepo in kljub nedelji na poti nisva srečala nikogar, le s par domačini sva v nižini poklepetala in to je bilo o srečanjih vse.

Na sliki 18 sem spraševala, če kdo ve, katera koča je to. Sedaj vem. Lovska koče Stanič, 1280 m. Tako piše gor

Včeraj pa na Virnikov Grintovec z drugega izhodišča kot običajno, kar je bilo sicer že nekaj časa v planu, a ni prišlo na vrsto. Bom rekla prekrasen, prostoren vrh, z res lepimi pogledi po okolici! Pri povratku pa sva srečala Matjaža, ki je legenda teh jezerskih koncev!

Pod Malo Poljano tole obeležje

Seveda je. Nadaljuj

Polona, povej no

Polona, kk si vedla? No, še prav lepega vremena ni bilo mogoče čakati, saj veš, tudi resje ne bo več dolgo čakalo.

Oba sta me nasmejala, jprim in turbo

Hvala bos. Kje je pa tole slikano?

Včeraj sva se iz smeri Laškega usmerila proti Kališču in ga ravno pred prvimi kapljami tudi dosegla. Ker pa si pot, če je le mogoče rada malo popestriva (no, včasih namenoma, včasih se pa tako obrne), sva si izbrala malo drugačen vzpon. Pot, ki sva si jo nekako zamislila, se nama je po določenem času izgubila, zato sva bila primorana nadaljevati po svoje in se nekako privleči na zgornjo markirano pot. Seveda, ko ti to uspe, je pa sreča skoraj popolna.
Dom na Kališču je bil odprt, a pohodnikov nikjer. Na celi poti sva srečala le enega pohodnika s psom, ki pa je delal precej manjši krog. Vračala sva se pa po drugi poti in sicer mimo nekdanje partizanske bolnišnice Košuta.

Ko pa sva se odpeljala s parkirišča, sva pa prav kmalu zapeljala v metež sodre. Tako da, dan je bil pester res, v vseh ozirih !

77blaz, najbrž gre za puščavski pesek, o katerem so govorili.