Ja, bilo je kar vroče. Še zlasti, če jo hribolazec mahne v Žrelo šele ob pol dvanajstih. In to v dneh, ko se deželica na sončni strani Alp utaplja v vročinskih valovih. A z višino se prav prijetno osveži, tako da človek na vrhu brž pozabi, kakšne peklenske razmere vladajo v dolini in mu ni prav nič odveč prijateljsko pokramljati o tem in onem s sotrdudniki, ki se niso ustrašili vročine. Cesta do Doma pod Storžičem je lepo urejena, prav tako je brez posebnosti tudi pot čez Žrelo in nazaj čez Škarjev rob. Kdor se je danes raje odločil ostati doma v varnem zavetju klimatske naprave, je zamudil prav lep sončen dan
![mežikanje](/slike/wink.gif)