jprim - Zadnja sporočila

Čeprav že dolgo ne objavljam najinih potepanj, le občasno, se mi zdi tokrat, da je lepo, če seznanim druge še z eno lepoto naše male deželice.
Velikokrat sva se peljala mimo prometnega napisa Šturmov potok. Zanimivo, sem si pogosto rekla.
Včeraj pa pride ideja, greva na Sv. Duh na Ostrem Vrhu. Ja. Kje pa štartava, v Selnici? Pogovor danes zjutraj. No, ne, dolga pot. Saj je bila ura 10. 00, ko se odpraviva od doma.
Pri Šturmu bova pustila avto. Pogledam na hribi.net opis te poti, delno zahtevna, mokra …
Ja, no, pa greva.
Štart od avtomobila ob 11.00. Ja, rana ura, zlata ura. Nekaj časa po asfaltu, potem makedam, komot hoja, ampak enkrat te pač markirana pot zapelje v malo bolj zahtevno hojo.
Pot preide v sotesko, ki se občasno kar strmo vzpne. Ob deževju, ki ga je bilo v zadnjih dneh kar veliko, postane ta pot kar zahtevna. Še do jutra je deževalo na tem območju. Moral si biti pazljiv ob vsakem koraku, saj se je voda stekala tudi po sami poti, ne samo v potoku, kjer je kar glasno bučalo. Ob vsem tem pa pozabiš na napor, saj je korak moral biti zanesljiv, pogosto je kar čevelj zdrsnil po mokri skali odeti v mah.
Ob razmišljanju, da se bom morala po tej poti vračati, me je bila že groza. Če bo treba, pač treba. Pač previdno. Ob tem, da pomisliš, če pride do kakšne poškodbe, ni signala, si v temi, niti klic v sili, se nama ni izpisalo.
Kljub vsemu temu, pa je bilo krasno, celotno pot do izstopa iz soteske te spremlja bučanje vode, prekrasni slapovi, tolmuni, zelena odeja dreves … Morala sem se naužiti vsega tega, kar daje narava.
Na vrhu raziskovanje dveh cerkva, nekaj popit v gostišču, kjer je kar precej avstrijskih gostov. Cene - poceni.
Vedela sva, saj sva doma dobro pogledala zemljevid Kozjaka, da obstaja tudi lovska pot. To sva tudi izbrala za sestop, da se izogneva grabnu. Domačinka nama je svetovala, da lahko to lovsko pot malo skrajšava, če bova ob kamnitih sklopih zavila naravnost, ne desno. Sva storila tako. Ja, očitno ni vedela, da so tukaj bili na delu gozdarji, saj sva kar en del poti imela v podrtih drevesih, kjer sva plazila čez ali pod ali okrog.
Če strnem vse skupaj, se je izplačalo. Srečala nikogar na celotni poti. Na koncu zadovoljna, polna lepih slik v glavi in telefonu.
Res pa je, da to doživetje mora biti ob večjem deževju, da se potok napolni.
Naj fotke povedo svoje.

Jutranji start pri domu na Pristavi, ne vem, zakaj začnejo obratovati komaj ob 10. uri. Čez Trilobit, po Medjem dolu do planine Seča in nato po avstrijski strani na vrh 1944 mnv Bärentaler Kotschna imenovan, na Struški je polno avriklja in svišča.
Potem pa navzdol, po vseh ovinkih in iskanjih bližnjic na Golico, no seveda če bi bile.
Vremenske razmere ugodne, narcise v cvetenju, čeprav jih je malo uničil sneg in mraz, ampak na nekateri območjih se še komaj odpirajo.
Gužva na Golici in pri domu, seveda kot vsako leto ta čas.
LP!

Arnika, v polnem razcvetu.
LP!

Pred 4 leti sem bila v tem delu tri dni, obiskala 2 vrhova, danes pa ravno raziskujem to alpsko cesto, ko najdem tvojo objavo. Tvoja objava mi bo to olajšala. Takrat so nabirali brusnice po teh planotah, za to početje so morali imeti dovolilnice.
Lepo.
LP!

Nekakšen manjši metuljček. Pa ni. Je vešča, sem ugotovila pa branju nekaj spletnih strani.
LP!

Kje pa si jih presenetil ali pa oni tebe?

Lepo, krasno, rada gledam tvoje fotke in si mislim, tudi sama bi bila rada tam. Morda pa.
Pa je preveč ciljev, pa še v penzionu nisem, da bi lahko izbirala vreme med tednom. Pogačice - prekrasno.
Varen korak vama želim.
LP!

Za jegra je treba rožce nabrat. Pogosto sva jih nabrala ob Vodotočniku. No, pa pojdimo danes, 14. 6. – sobota. Ker moje pozno vstajanje za kakšno turo, v tem primeru ne pride v poštev, zvoni ura ob 2.00, ne ga s…, je treba vstat. Čez tri četrt ure pa bo. Vedela sem, da bo vroč dan, dolga vožnja. No, ne jamrat, si rečem.
Zgodnja ura, ko prispeva na Podvežaka. Cesta je okej. Pogledava okrog in vidim, da so nekateri avtomobili že od sinoči. Pozneje sva ugotovila, da gre za plezalce, ki plezajo v steni Lučkega, da šotorijo na Korošici. To je bila tudi najina prva točka postanka. Naslednji vikend pride oskrbnik za ta kontejner, tako da bo možnost dobiti nekaj za spit, kar se hrane tiče, ne vem. V pogovoru z dvema mladeničema, ki sta peš pritovorila v ruksakih pivo, izvema, da bi se koča že gradila, če ne bi bilo takšnih poplav. No, pa saj sva cel dan srečevala veliko mlajše kot sva midva.
No, pa greva na Lučkega dedca. Za dušo, ko pogledaš 360 stopinj na vrhove, ki sva jih osvojila in na poti, po katerih sva hodila. Za dušo. Cvetja – malo morje, kot se reče, le materine dušice nikjer. Tudi pri Vodotočniku ne, prezgodaj, se mi pa zdi, da je njegov obseg manjši kot pred leti. Povzpneva se na Desko in potem po pastirski poti nazaj na planino Podvežak, kjer sva zjutraj videla veliko materine dušice. Pri koči nekaj popijeva – cene, ne vem, če je to normalno za pastirsko kočo, (dovoz imajo z avtom) pivo v pločevinki in pol litra radenske 6 evrov. Krave še niso na paši, pridejo naslednji vikend, takrat bo tudi pastirska koča odprta vse dni.
Prekrasen dan, brez oblačka pa z nekaj znoja.

Lepo, to kar si ti včeraj občudovala, sem jaz že velikokrat. Res je krasno na tem območju, vključno z višjimi vrhovi okrog.
LP!

Vsako leto vsaj 3x na Kum. Če v dolini štartaš kar nabereš 1000 višincev, pa tudi kilometrine.
Pred leti sva še lahko posedela na tej klopci, v nedeljo sva pa jo morala poiskati.
LP!

Moje najljubše - zeleno.
LP!

Na poti na Kum iz Zagorja. Ne prepoznam. Smokulja?
LP!

@dkonti

Sama mislim, da bo morda prepozno. Ali pa tudi ne?
Povsem odvisno od vremena. Pač treba iti pogledat ali pa poklicat v kočo in povprašat. To bo najbolj ziher.
LP!

Rajsko, res veliko cvetja, posebaj zlati koren,(prve fotke) toliko še ga nisem videla. Nekaj ga je pod Mrzlico.
LP!

Krasno. Vreme - lepo.
En dan prej, 18. 5. - nedelja, pač ni bilo tako. Start na Pristavi, nato malo po svoje. Vedela sva, da ne bo neko krasno vreme, kljub temu upala, da bo nekaj ur zdržalo, morda je bila to nagrada za pozen odhod od doma.
2X v sodri, potem nekaj časa v dežju, tako da sva opustila Golico, pa spet kdaj drugič,... sva pa nabrala nekaj rožic in regrat.
Pač, še nisem v penzionu, tako da lahko izbirava turo samo čez vikend.

Klepet z oskrbnico na Pristavi, ki pokomentira, koliko škode so naredili z zaprtjrm ceste do Planine pod Golico. En dan prej je bila prireditev, kot vsako leto, v šotoru le nekaj ljudi. Vsem se pozna po slabem prometu.
LP!

Prekrasna misel-, samo v današnjem času je naša mladež sploh ne razume, kaj to pomeni.
LP!

Kot piše Daaam in predhodnik se popolnoma strinjam z njim. Sem po eni strani vesela, da sva prehodila večino naših vrhov.
Me ne vleče več v te naše lepe gore, morda kakšna osamljena pot, ki je pravšnja za odklop od po... sveta.
Drgač pa so plani preko meje.
Čiste budolaščine, če prespiš na vrhu Kanjevca, kaj morjo vsi vedet, ... ubogi folk, ki objavlja stvari samo da dobi potrditev, da je kaj posebnega in všečki, zamisli se v svoji duši.
LP!