Prijatelj iz otroštva me pokliče, da bi šel v hribe, moja boljša polovica pa mi da žegn za v hribe, pa sva šla danes na Strelovec.
Od Robana najprej po stezi pod Koglom, nato po cesti čez Ogradijeve travnike do Kneza. Naprej do planine, od tam pa naravnost skozi gozd na trave pod Movznikom. Še vedno v gosto meglo odeta strmo stopava proti grebenu, ko se meglice lepo razkadijo, in pogled je krasen. Ni preostalo drugega, kot da posediva in uživava na soncu.
Tam se nama pridruži Ivo, ki je namenjen proti hiški pod Utami, tako da uživaško in previdno do tja in nazaj. Tla so bila spolzka. Na Movzniku se nazaj grede poslovimo in gremo naprej vsak po svoje. V rahlem tempu čez Strelovec, nato pa proti Logarski peči, kjer se spet pomartinčkamo. Aja, bili smo trije, saj je Erik s sabo peljal še radovedno psičko Mišo, ki je bila neverjetna!
Ko zapustimo peč opazim nove markacije skozi Hudi graben, tako da nas potegne dol. V zgornjem delu je še vseeno potrebno malo slediti pot, potem pa so markacije vidne, ni jih pa veliko, kar mi kar paše. Pot je tudi očiščena podrtega drevja.
Ko v dolini stopimo na asfalt, se držimo ceste skozi Solčavo nazaj do Robana, brez goljufanja!
Srečno!