mojegore - Zadnja sporočila

Nekaj za ljubitelje turne smuke. Včeraj sem šel iz Rudnega polja čez Kačji rob na Srenjski preval. Sneg super. Iz Srenjskega odsmučal na Jezerce in nadaljeval na vrh VDV. Smuka iz Srenjskega je bila še trda, proti VDV pa je sonce že prijemalo sneg. Tako, da je bila smuka nazaj (okrog pol enih) že po južnem snegu. V senci pa je še ostajalo trdo. Odsmučal sem proti Konjščici, kjer pa je bil sneg že gnil. Do 12. bi bilo ok, okrog enih pa je spodaj že teklo.

Danes sneg in dež, včeraj pa vedro sonce.
Iz Jezerc sem šel čez planino Koren na vrh Korena od tam čez Škrbino na Kalški greben. Sneg je bil vseh sort od ledene skorje, do kložastega suhca v kotanjah. Nov sneg se bo težko sprejel na ta led. Plazovi čakajo. Okrog enih je sonce vsaj malo popustilo sneg, tako da je bila smučarija po Kalškem grebenu dobra. Za vzpon nazaj na poledeneli Koren sem zopet rabil srenače. Iz Korena na južno stran pa je bila zopet fajn smučarija. Potem sem odrogovilil še med rušjem in vejejem nazaj na parkirišče Jezerca.

Še nekaj informacij o turni smuki iz Grintovca.
Nad Taško se začne konkreten sneg. Zjutraj je trd, srenači pridejo prav, sonce pa ga hitro omehča. Snega je še dovolj. Streha je zalita, vendar spihana. Zato bodo skale hitro zunaj. Za smučanje ne smeš biti prezgoden. Timing je važen. Danes je bilo okrog 12. odlično. Če je pretrdo, ali ledeno, pin okovju ne zaupam prav 'navdušeno'.

Preizkušene variante so najboljše. Najprej po plazu na Vratca. Ker sem bil bolj pozen, kdaj pa nisem, so moji somišljeniki naredili že lepo 'špuro'. Naprej na Veliko Mojstrovko, pa po svoje. Sneg po 10. uri popusti. Srenačev nisem rabil. Smuka iz vrha super. Nekaj kepastega terena je bilo. Se pa najde čista flanka. Snega sploh ni preveč, skale so kmalu pod snegom. Nad jamo me je zvabila še flanka Male Mojstrovke in ni mi bilo žal. Užival sem.

Lep dan, pred poslabšanjem, me je zvabil na grebene Mojstrovk. Opoldansko sonce je še imelo nekaj moči in blažilo mraz. Na sedlu snega ni bilo veliko, gaz parih predhodnikov, pa mi je vseeno prišla prav. Od Vratc je zapihalo in po grebenu do vrha sem izpraznil nahrbtnik s cunjami. Iz Male M. sem prečil še na Veliko. Z višino je bilo tudi pršiča več. Vendar o smučariji ni bilo govora. Ampak...danes je nov, snežen, dan in vse se bo spremenilo.

Nekaj slikic iz grebenov Kočne. Prisojne lege so kopne, v osojah pa kar nekaj snega in ledu,..kjer je treba kar pazit. Šepet tišine, brez vetra. Še gamsov nisem srečal, samo eno 'ta pravo' planinko. ki me je 'navigirala' od bivaka navzdol in bila za prijetno družbo.
Če kdo pogreša sončna očala, najdena nad Suhadolnikom, naj mi sporoči na mail.

Včeraj sem obiskal Aljažev stolp. Iz Krme preko Planike. Zjutraj je pomrznjeno, čez dan sonce pocedi sneg. Osojne strani pa ostanejo zmrznjene. Proti vrhu sem šel z derezami in cepinom. Zelo je gladko in stopi so poledeneli. Sicer pa so čevlji z dobrim profilom nujni.

Gorenjska in Severna Primorska sta sosednji regiji. Vendar zelo slabo povezani.
V strateškem interesu Slovenije bi moralo biti, da se povežeta čim bolje. Sicer lahko kmalu pozabimo na Primorsko.
Namesto tunela pod Vršičem (ali kje drugje), to kar se dela po celem svetu, mi prehode zapiramo z zapornicami.
Ali se zavedajo kaj počnejo?

Čez Dolško na Grintovec ni za hodit. Je zaprto. In kot sem videl, je še vedno žalost.
Kmalu pod vrhom Skute v smeri proti Turski, pa je skala z nekaj klini in 'zajlo', ki spet poje tako votlo, da me je kar spreletelo. In to prav na mestu, kjer je bila pot že zaprta, ko je velika skala obvisela pribita na 'zajlo'...

Ugodna vremenska napoved in dolg dan sta me zvabila na grebene Grintovcev. Iz Kamniške bistrice na Cojzovo kočo in naprej na Grintovec. Po severni strehi na Mlinarsko sedlo in nato na Dolgi hrbet. Naprej mimo Štruce na Skuto, Tursko goro in Brano. Nato odžejat na Kamniško sedlo in nazaj na izhodišče. Nevarnih snežišč na tej poti ni več. Po kotanjah pa sneg še leži. Na poti čez Dolgi hrbet so markacije in varovala obnovljena. Krušljivost pa taka kot vedno, velika. Za tek ne priporočam.

Včeraj sem šel iz Vršiča po čudoviti poti nad Trento proti Jalovcu. 'Roke v žep' in peljem dušo na pašo. Do Goličice, kjer se začne strma zavarovana pot. Do stene je potrebno prečiti dokaj strmo snežišče in brez cepina bi bila žalost. Toplo vreme in opoldanska ura razmehčata sneg, zjutraj in ob malo hladnejšem vremenu, pa bi bilo trdo in brez derez ne bi šlo.
Do vrha bp. Parkiranje na vrhu je še brezplačno. Nazaj grem po bližnjici skozi ozebnik, pretepen z odkruški. Izginem kar se da hitro. Ne priporočam. Napis da je zaprt, je še po snegom.
Iz Tamarja zavijem proti Črnim vodam, kjer se v grabnu intenzivno topi plazovina in naprej čez prelepo Sleme nazaj na Vršič.

Danes sem našel čelno lučko. Kdor jo pogreša naj mi pošlje zasebno sporočilo. Seveda mora povedeti kje sem jo našel(približno) in kakšna je....

Hehe..hvala. Objavil sem bolj zato, na začetku zime, da se ne bi kdo spet spraševal ali 'derezice ali dereze'. Ta prave dereze pa cp'n sta nujna za Grintovec !!
Pa tudi sicer.

Nekaj mrzlih slikic iz današnjega Grintovca. Od Suhadolnika po stari poti in bližnjici na Jame. Potem pa po razpihani strehi na vrh. Snega je ravno prav, da je bilo v tem mrazu ledeno. Sploh proti vrhu, živ led. Za smučarijo seveda manjka še 'olala' snega.
Pijača v nahrbtniku mi je pa kar zmrznila.

Nekaj slikic iz Triglava. Včeraj. Razmere zimske. Dokaj ledeno. Varovala večinoma zunaj, ne pa čisto vsa. Šel sem iz smeri Planike in se tudi vračal. Precej megleno, difuzno. Sicer brez posebnosti. Pri Planiki srečal dva mojstra, ki sta zabarikadirala vlomljeno okno na koči. Menda je nekomu še rešetke "uspelo" skriviti.

Lepo je blo.

Včeraj sem bil na Križu iz Vrat. In moram reči, da ima kar pravo ime. Od razgledišča naprej me je pričakala globoka, ugrezajoča plundra, med oblaki se je prikazovalo sonce in dodajalo svoje k savnanju in mojemu križevemu potu. S smučmi sem se vseeno prebil višje in proti vrhu naletel na že kar solidne snežne razmere. Ob enih sem odsmučal v dolino. Vmes pobivakiral pol ure zaradi konkretne snežne plohe. Proti dnu pa še 'maščevalno' preoral plundrasta pobočja do gozdne meje. Včasih je pač tako.