Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    

VELIKA IZGUBA VELIKANA SLOVENSKEGA ALPINIZMA

Print
viharnik21. 11. 2009 16:51:57
Po pripovedi prijatelja,je Tomaž odšel na zadnjo tosvetno pot v popolni anonimnosti.Preden je sam odpotoval,je verjetno zaradi zadnjih afer pri reševanju z Nanga Parbata,odšel samo z obleko na sebi na letališče.Pred tem pa je že poslal svojo plezalno opremo,ločeno.
Naj si tvoj snežno prosojni duh,odpočije na krilih Stvarnika.
všeč
viharnik21. 11. 2009 17:32:29
Tomaž Humar je vsem nam,kljub oporekanju starih alpinistov,ki govorijo,da se je pri plezanju pehal samo za slavo,pokazal nemogoče.Plezal je takšne solo vzpone,ko lahko drugi alpinisti širom po svetu,le sanjajo.
Kot najbolj vredno sporočilo človeštvu pa je skozi nadčloveški ekstrem,skušal povedati,da človek ni samo nebogljeno,omejeno bitje,pač pa živa sila,ustvarjena od Boga,kjer ni mej,kakor je tudi Bog vsemogočen in neskončen.
všeč
viharnik21. 11. 2009 18:37:20
Ne smem pozabiti omeniti tudi nastop nepogrešljivega dalmatinca,odpravarja,pomočnika,fotografa,Stipeta Božiča,ki nas je zastopal tako v jugoslovanskih,kot tudi lovenskih odpravah v tuja gorstva.
Sprva je šaljivo povedal,da sta bila z Tomažem na koncu že takšna dobra prijatelja,da je Tomaž enkrat vprašal Stipeta:Ja kje si se pa ti naučil govoriti tako dobro slovensko?.Stipe je Tomaža po preplezani smeri,začudoma vprašal:Joža,ali si ti vse to sam preplezal?.Povedal je še,da je izredno hvaležen Tomažu,da je lahko sodeloval kot fotograf in filmar,kjer so v svetovnem merilu,uspeli posneti nekaj vrhunskih,unikatnih filmov z najdrznejših sten.Pogrešali ga bomo,je na koncu dejal.
všeč
pavaonurmi21. 11. 2009 20:10:09
rip tomaž
všeč
ahaba21. 11. 2009 22:21:40
pozdravljeni, tudi sama sem bila danes v Kamniški bistrici pa sem slišala čisto drug govor od Stipeta Božiča.
RIP TOMAŽ
všeč
viharnik22. 11. 2009 07:02:15
Ahaba,bo kar držalo.Povedal pa je tudi med drugim,da je bil Tomaž sam,vrh svetovnega alpinizma.
všeč
zippo22. 11. 2009 18:44:28
"Tudi skromne pogostitve s strani Župana ni bilo pri koči,ne kakšne enolončnice ali morda vsaj pijače.Kasneje po zaključku spominskega programa je večina pač odšla domov."

- ej viharnik, kaj si pa ti pričakoval, planinsko veselico do ranih ur???
všeč
aonuk122. 11. 2009 20:18:52
imaš kar svojo stran viharnik
všeč
viharnik22. 11. 2009 20:55:15
Ponavadi je običajno in se spodobi,predvsem pri takšnih izgubah,da se človek po žalovanju takoj ne razide.
Nisem samo jaz tisti,ki je opazil,ampak ve na dejstvih,da politični vrhovi,skupaj z župani vred,ne delajo kaj prida v pomoč državljanov.Tudi Tomaževa tako težko "podarjena" neravna parcela tik pod hribom,nam nekaj pove.
Zippo,veš,če bi jaz prišel k Tomažu le na zabavo,ne bi kot edini hodil njemu v čast po cesti od parkirišča Šimnovec z rožami v rokah vse do obeležij.Čeprav Tomaž ni hotel imeti rož,govoreč,da rože so samo za žive,je neetično in nehumano v kamniških koncih,da skoraj nihče ni prinesel rož.Tisti modri ovitek,če si opazil na skali je bil od mojega srca.Tudi ene same slike niso mogli postaviti na primereno mesto.Toliko z moje strani!.
všeč
viharnik19. 02. 2010 16:59:00
Danes sem šel po knjigo dopolnjene izdaje Tomaža Humarja.
Knjiga opisuje njegove vzpone od začetkov plezanja doma do odmaknjenih duhovnih krajih himalajskih velikanov,vmes pa veliko doživetij s plezalci,Šraufom,Janezom Jegličem,Stipetom Božičem in ostalimi.V naslovu Velika zvezda iz majhne dežele,sam Messner zaključuje opis slovenskega vzpona himalaizma z Alešem Kunaverjem,ki je takrat utiral pot.Kasneje se je izoblikovala majhna skupina vrhunskih alpinistov,ki so vedno znova postavljali meje na Makaluju,Everestu in Lotseju.Mednje je spadal tudi Stane Belak Šrauf,tihi genij skupine in kasnejši Humarjev učitelj.Tomažu je Messner prisodil mojstsko obvladovanje vseh disciplin modernega alpinizma,na El Capitanu,v Alpah in Himalaji.Na koncu Messner strne,da pri Tomažu ni čutiti iztegnjnega kazalca in tudi ne samopoveličevanja,kakršnega najdemo v Bonattijevi etiki.Humar izžareva veselje do življenja,kreativnost in toleranco,predvsem pa tisto posebno voljo,narediti korak naprej,ki že od nekdaj plemeniti alpinizem.
Pripis prijatelja Carlosa Carsolia,decembra 2009,po obisku Tomaža v Kamniku pa pravi,da jih je Tomaž ves ponosen na svojo deželo,vodil po veličastnih slovenskih vaseh in poljih,hodili so v hribe in pili izjemna vina,hkrati pa snovali svoje sanje.Poimenoval ga je po naravni sili po imenu Tomaž Humar,tega edinstvenega človeka,ki je spremenil naša življenja,tega moža,ki je v vsaki oviri videl izziv,ki je bil videti tako neomajen,hkrati pa je imel tako občutljivo dušo,tako polno čustev.Ljubezen in razumevanje je izdajal s povsem odprtim srcem,enako intenzivno,kot ju je tudi iskal.Pravi:Spominjam se zadnji Tomaževih klicev prek računalnika,njegovega obraza,polnega energije,njegovih dlani,ki so se premikale tako hitro,da se je zdelo,da bodo prebile ekran,ko mi je pripovedoval o zadnji podrobnostih pred odhodom v Himalajo."Hej,turist"je rekel,"srečo smo imeli,preživeli smo,uspešni smo bili,dajmo ta uspeh,to slavo uporabit,da pomagamo revnim.Dajmo spremenit svet!"
Bil je ljubljen in osovražen,vzbujal je občudovanje in zavist,bil je vzor in tarča napadov,in takšna je pot pionirjev,takšna je pot,kadar ni nemogočih poti.Raziskuj naprej,dragi moj Tomaž,brat moj,nekega dne bomo vsi hodili po tvojih stopinjah.
Na koncu knjige je še zapisano,da je iz fotografij,ki jih je Tomaž posnel med vzponom,mogoče sklepati,da je Tomaž pred padcem preplezal začrtano smer in jo priključil Japonski smeri,ki teče po grebenu.
V sredo sedmega oktobra je poročal svojim bližnjimvelik nasmehežuje cel dan.Bil pri tibetanski družini.Oče 50let,hčer 20,otrok 3 leta.Črna kuhinja.Skromnost.ZA nagrado nosli v dežju otroka.IME mu je MIMGVAR tako kot meni.Rodil se je v torek.dostojanstvo.mir v duši.veliko srce.SREČEN SPET DOMA.SPET JAZ.Langtang 3340m,jutri grem pogledat bazo 4200m.
Knjiga Tomaža Humarja je neprecenljiv duhovni zaklad,poln lepot nepristopnih gora in Himalajskih motivov vsakdanjega življenja pod gorami.
V enem tednu so pri PZS prodali že čez petdeset izvodov,teh edinstveno doživetih,lepih,duhovnih trajnih spominov knjige,izjemnega slovenca-Par Excellence-,povsod zaželjenega našega Tomaža Humarja.
Sika Tomaža Humarja v molitvenem posvečanju Bogovom(notranje spokojnosti,enosti) pred vzponom1
Jagat Limbu (šerpa) z gore Langtang Lirung 7227m2
3
4
5
6
V El. Capitanu7
8
9
10
všeč
JusAvgustin19. 02. 2010 22:38:29
lepo si napisu, zelo velika izguba, tako za naš kot tudi svetovni alpinizem...
všeč
gams4420. 02. 2010 01:08:22
DOSANJALJ JE SVOJE SANJE PUSTITEGA KOT NABOLŠGA PRJATLA V LEPEM SPOMINU KOT LE STISK ROKE SMO SE SREČALI NA POTEH PO NAŠIH LEPIH KAMNIŠKIH PLANINAH .USTVARIL SI ZGODOVINO V SVETOVNEM ALPINIZMU.ZATOREJ POČVAJ TAM KJER TI JE BILO USOJENO NE MISLITE PA DA GA BOMO POZABILI NE NIKOLI .VENDAR PA BOMO POGREŠALI KREPAK STIST ROKE KI GA JE IMEL SAMO GOZDN JOŽA.
všeč
viharnik20. 02. 2010 11:04:35
Dodal sem še nekaj lepih slik Tomaža Humarja.
všeč
hanč14. 11. 2010 14:21:04
Ko malce prebiram svoj vremenski dnevnik v katerem se znajdejo tudi izleti in druge zanimivosti ugotovim,da je danes leto dni od izgube našega alpinista Tomaža Humarja.Še zmeraj živi med nami.
všeč
viharnik14. 11. 2010 15:06:12
Nanj sem se spomnil že 10.11.2010,ko nas je zapustil vedno nasmejan,pozitiven in radostno optimističen Tomaž Humar.Takšnih pokončnih ljudi,ki stojijo za svojimi beedami in dejanji je zelo malo.Tako kot Pavletu in ostalim,ki so odšli,želim in vem,da bodo nadaljnjo pot življenja-bivanja z njihovim sijajnim duhom in osebnostjo tlakovali vse višje,do tam,kjer se duh zlije v neskončno harmonijo,enost,popolnost k Njemu-Njej(Sri Mataji Nirmala Devi).
Decembra grem ponovno v Genovo na Sri Jezus(Christmas pujo),kjer bom predstavil Bogu-Njej njegovo knjigo.Misel bo dovolj za dotik k njemu in ostalim,ki so odšli.
všeč
pinkerton14. 11. 2010 15:35:10
Viharnik, a si se ti šele zdele primajal z od Litije do Čateža, ali kaj te matra?
Daj te svoje duhovne terapije malo zadrži zase, če jih že prakticiraš. Še jehovci ne razširjajo svojih idej po tem forumu!
všeč
viharnik14. 11. 2010 16:14:30
Ja,kje si se pa ti znašel Pikerton.Še posebno na tej strani foruma ne bom poleniziral z lakomiselneži takšne in drugačne vrste.Moja duhovna pot sega že iz prejšnjega življenja kot Budistični menih(videnje v spanju po prebuditvi Kundalini izvorne energije,kjer so shranjeni vsi zapisi prejšnjih življenj),s takšnimi in drugačnimi organizacijami pa sem opravil že pred 20 letom.Sahaja joga ni organizacija,klub ali duhovna družba.Je čisto stanje duha in temelji na prebuditvi naravne-pra-izvorne sile v nas.Doživel in spoznal v duhovnem pogledu pa sem že precej in tudi zavest ter spremebe so drastične.Nič pa ne pride samo od sebe saj Sahaja Yoga kljub temu,da je Božja,nikomur ne laska,še posebej pa ne tistim,ki zavestno zavračajo stvari,zaradi lastnega ega ter prepričanj.Za yogo moraš biti preprost,naraven,odprtega srca in prazen misli,da prejmeš vase kaj božjega,drugače je vse zaman.
Tudi Tomaž je bil na visokem duhovnem nivoju,saj je vedel,da so gore žive in z njimi lahko prideš v duhovni kontakt.Bil je večkrat tudi na meji med tem in onim svetom po težkih preizkušnjah v gorah.In tudi prav je imel,ko je rekel,da človek ne izbira,izbira samo ON z veliko začetnico in,da naključij ni.Vse in svaka podrobnost trenutka v življenju ima nek namen.Če živiš v zavesti sedanjosti(razsvetljenje),lahko skozi dogodke okoli sebe(sam nisi udeležen kot akter,kakor tudi Bog ni)spoznaš "igro"Boga,njene večne zakonitosti in posledice nekoga,ki jih krši.Zato se ljudem ves čas nekaj dogaja.Enim dobro,drugim slabo.Tako postaneš mojster luči,sam svoj Guru.Lp
všeč
pinkerton14. 11. 2010 18:53:01
A ja no, če je tako pa hvala za razlago.

A če me bodo kdaj policaji dobili pijanega za volanom, jim lahko rečem naj se kar z NJIM pomenijo, ker jaz itak nimam lastne izbire? velik nasmeh
všeč
tisa14. 11. 2010 22:14:28
V karkoli je Tomaž Humar veroval in h komurkoli se je obračal,bil je enkraten človek. Imela sem to veliko čast, da sem ga tudi osebno spoznala, ko se je zdravil v naši ambulanti tistega leta, ko si je hudo pomrznil prste in veliko napora je bilo potrebnega, da si je opomogel. Za vedno mi bo ostal v spominu njegov sproščen nasmeh, humorno izražanje in nepopisna moč pozitivne energije, ki je odsevala v njegovi bližini.
Njegov smrt me je hudo pretresla. Pa verjamem, da še zdaleč nisem edina.
všeč
Page:12345
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies