Tradicionalni zimski pohodi, katerih višek je bil v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja so, kot ugotavlja tudi 'pjotr', definitivno v zatonu. Eden redkih, ki se je obdržal do današnjih dni, je na omenjeno goro. Če ne bi bilo vzporedno z njim tudi smučarskega tekmovanja, bi bilo v koči na Loki (ki je glavno izhodišče za osvojitev vrha) gostov le za eno sobo kljub dokaj ugodnim vremenskim razmeram.
Kot skoraj vedno, sem tudi tokrat štartal iz Luč, v cestnem delu poti me prehiti le nekaj avtomobilov, za spremembo od lani so v zadnjem snežnem delu vidne stopinje samo enega človeka.
Sem pa opazil, da je kar nekaj ljudi pristopilo na vrh čez planino Arto, sestopilo pa proti koči, kar moram naslednjič tudi jaz poskusiti. Pogoji so bili včeraj kar ugodni, megle, sonca in vetra minimalno, rahlo sneženje pa prijetna popestritev. Odličen pasulj za deset evrov, po sobah radiatorji, kar je prijetna novost v koči.
Ob povratku čez Kranjski rak vozim v nekajminutnem močnem sneženju, kakršnega sem to zimo le nekajkrat doživel.