Čevlji MORAJO BITI UDOBNI, četudi gremo na več kot deseturno turo. Po vsaki turi, naj bo izlet ali celodnevno visokogorje, je stopalo lahko samo utrujeno in vlažno, nikakor razbolelo, obtolčeno ali bog ne daj ožuljeno. V gore se hodi uživat, na deset in več urne ture se gre zaradi užitka, veselja, radosti, zato MORA BITI OBUTEV UDOBNA. Kvalitetni čevlji za visokogorje SO UDOBNI, LAHKI IN SORAZMERNO "MEHKI", manj udobni so kvečjemu "zimski" čevlji, predvsem zaradi teže in robustnega, trdega podplata, ki je potreben za namestitev avtomatskih derez.
Profi alpinisti, recimo gorski vodniki in gorski reševalci, NIKOLI ne nosijo trdih visokih gojzarjev, obešenih na nahrbtnik. Že nekaj deset let ne. Sedaj uporabljajo LAHKE in UDOBNE gojzarje, primerne za namestitev polavtomatskih derez. Včasih, daleč daleč nazaj, so težke gojzarje res obesili na nahrbtnik, ko so obuli plezalnike in se lotili pleze (strokovnjak za plus prvo težavnostno stopnjo bi rekel plezačine). Še raje, kot obesili na nahrbtnik, pa so jih skrili nekje pod steno. Danes pa se večinoma uporablja nizke čevlje za dostop pod steno (approach), potem pa se jih zamenja s plezalniki.
V 45 letih zahajanja v gore, kako leto gor ali dol, sem samo enkrat (ENKRAT !) moral zavreči nove gojzarje, ker me je po uri hoje bolel in pekel podplat. Ne prej, ne kasneje, z več desetimi gojzarji - zimskimi, letnimi, celoletnimi, dvojnimi (plastika), visokimi, srednje visokimi in nizkimi, nobenih težav. Eni so bili bolj, drugi nekaj manj udobni, eni težji, drugi lažji, a prav vsi od prvih do zadnjih, z eno izjemo, so služili svojemu namenu - UDOBNI in VARNI hoji v gore.