Spet je napočil čas za občudovanje cvetočih livad na priljubljeni Korošici, pa sva v soboto to združila še z vzponom na Lučkega Dedca. Kot običajno, start s planine Podvežak, mimo Inkretovega studenca na sedlo in na to levo, prečno čez ruševje do Praga ter ob številnih nezgrešljivih kazalcih smeri-možicih (hvala zanje) brez problemov na vrh. Na vrhu čudovito razgledišče, raj za planinske dušice, vse polno cvetja, z občutkom dotika prstov z vrhom Ojstrice – njen čarni podvrh še zaznamovan z manjšo snežno zaplato; pogled zaobjame še bližnje ostenje Planjave, v daljavi Kalški greben, mimo zelenila Velike planine do Velikega vrha in Velike Zelenice nazaj na sklenjen krog na Malo Ojstrico. Doživetje polnosti, s kančkom pridiha prepadnosti v globino s pogledom na Kocbekov dom. Na poti srečala kar precej manj pohodnikov kot običajno ( pa enega črnega gada). Ob povratku na parkirišču pa prijeten klepet s pohodnikom iz Sl.Gradca, ki je zaokrožil turo od M. Ojstrice, Ojstrice, na Planjavo, čez »Babe« in nato mimo Vodotočnega jezera po lovski poti nazaj na izhodišče; čestitke in hvala za nove namige poti

.
p.s. cesta od Podvolovjeka do Podvežaka lepo prevozna in ponekod nanovo utrjena. Lp