Krnčica

Ja na sliki imaš strojnično gnezdo,morda tudi gorsko topništko gnezdo,okno ,ki gleda na odprto,so pa italijani neumorno napadali,zato tudi toliko ostankov na poti.

@ksena..res je bilo lepo in Krnčica je prav gotovo vredna obiska
Hvala obema

Od kdaj je pa pot na Krnčico markirana ?

@BT88..pot je markirana od novembra 2011

Ja majčica leta 2008 in ko še ni bilo križa je bilo tam res lepo prekrasno je bilo

Res lepe fotografije, čestitam! Hkrati pa tudi informativne, saj le redko kdo takole lepo pokaže pot, kjer je videti celo to, kako prideš z vozilom do izhodiščne točke. Večinoma so objavljeni le bližinski posnetki, iz katerih pa ni mogoče razbrati toliko, kot iz tvojih "oddaljenih" fotografij.

Zanima me, kdo si je dovolil na Krnčico postaviti križ? Mislil sem, da obstaja splošni konsenz, da se vrhov ne smeti z novimi in novimi "okraski". Sploh pa ne z ideološkimi ali verskimi. Za božjo voljo, naj vsaj kak vrh ostane "naraven"...

Mogoče bi vedeli drežniški planinci,ki so baje tudi markirali omenjeno pot.

Križev na vrhu gora osebno sploh ne dojemam kot verske simbole (verski simbol je predvsem tisti križ, ki ima gor pribitega mrliča). Križ (enakostraničen) pa je bistveno starejši simbol od krščanske religije. Čisto všeč mi je, da so vrhovi nekako označeni in to označevanje nikakor ni naš, slovenski izum; če so križi preveč problematični, pa naj bo kaj drugega, npr. znak X ali kaj takega :-).

Ali pa npr. rdeča zvezda?
Sem tudi mnenja, da je križ odveč. Vpisna skrinjica z žigom popolnoma zadošča.

Brez žiga !

Po mojem žigi izgubljajo pomen, saj jih ponekod na vrhu ni, so v koči ali podobno. Torej ni nujno, da stopiš na vrh, pa imaš žig. Meni so iz ture dovolj fotografije, ki si jih vedno znova rad pogledam ali delim s prijatelji.

No, pač tako se reče, skrinjica z žigom. Meni osebno žig nič ne koristi. Saj v bistvu mi tudi skrinjica ne.

Brez žiga in brez fotoaparata

In vsakih deset let z enim križem več v gore

Gorniška tura je kot umetnostno drsanje

Sestavljena je iz umetniškega in tehničnega vtisa
Umetniško je vse tisto občutje, ki ti tako prijetno greje srce, ko se potepaš po nekoristnem svetu.
In tehnično je vse tisto, kar z nogami in rokami grabiš in je enkrat bolj in drugič manj strmo.

No ja, vsak po svoje, seveda. In vsakemu svoje takisto.

@majčica je lepo opisala in slikovno prikazala vzpon na Krnčico, ki je vredna obiska, še lepše je prečenje celotnega grebena do Krna, ki resnično navduši pravega gornika. Ne morem pa mimo tega, da se vedno najdejo taki, ki jih vse moti, čeprav v teh gorah niso bili že 5, 10 let ali pa sploh nikoli in imajo toliko za povedati.

Križ na Krnčici je zelo lep izdelek - poglejte si sliko še enkrat in uživajte ...

Skoraj vse črne gradnje so lep izdelek, še posebej na zaščitenih območjih...

Včeraj sem se kljub napovedim peklenskih temeratur napotila na Krnčico. Na izhodišču nad Drežniškimi Ravnami ob 6-ih 18 stopinj, ob povratku pa kar 31.
Ampak zjutraj je bila večina poti v senci, pretirane vlage tudi ni bilo, tako da sem prišla na vrh Krnčice vsa sveža in bi še kar letela naprej. Po nekaj časa posedanja na soncu pa je vsa vnema izpuhtela. Vrnila sem se po isti poti nazaj in se povzpela na Lopatnik, ki ga je pričela zakrivati iz doline valeča se megla. Spustila sem se do Vrat in tam kar nekaj časa posedala v prijetnem hladu in upanju, da se megla razkadi in bi tako nadaljevala s prečenjem grebena do Vršiča.
Megla se ni dala, jaz pa sem se naveličala posedanja, tako da sem se spustila do planine Zapleč.
Po kakšni uri hoje se je nebo nad vrhovi razjasnilo, le Krn se je še skrival v oblakih. Z vsakim korakom je sonce bolj neusmiljeno žgalo, tako da je koža na koncu skoraj gorela. 3 litrski vodni meh pa je tudi bil skoraj prazen.
Kljub temu je bilo super lepo.

Oprostite, zanima me, ali je možen dostop z avtom do planine Zaprikaj? Pred časom je bila cesta kakih 300m nad parkiriščem nad Drežniškimi ravnami (na ovinku v useku, kjer je spolzek in vlažen teren) namerno razrita in poškodovana. Menim, da je to bilo storjeno zato, da se ja ne bi vozili do planine Zaprikaj in si tako skrajšali poti na Krasji vrh ali Krnčico za debelo uro...

Cesto so lani popravili, ker so vozili iz gozda les. Letos ob koncu zime pa je bila mestoma kar razrita, še posebej do ovinka, kjer se odcepi pot za slap Curk in še malo više, kjer se je na cesto usulo kar precej kamenja. Glede na številne avtomobile, ki se vozijo po njej, je sedaj verjetno v boljšem stanju. Če ima vaš avto višje podvozje, pa tako ni problem.
Ker ga avto, ki ga vozim nima, grem peš po planinski poti, ki se odcepi desno že takoj na izhodišču. Pot je lepa in razgledna, pa tudi vroča v teh poletnih dneh. Zato je bolje, da jo opravimo zjutraj, ko še ne sije sonce. Sicer pa po poti za Krasji vrh, ki v spodnjem delu večinoma poteka po gozdu.