Pokanje se je umirilo nekje ob pol enih in pet ur spanca mi je bilo kar dovolj za prvo noč v letu. Cesta po Krmi v super stanju, le na nekaj mestih se je 'oglasilo' podvozje zaradi (pre) globokih kolesnic. Zaradi že na koncu jase parkiranih vozil si nisem upal do konca, zato avto zapustim v ovinku pri koritu. Spet so me izdali prsti na rokah, zato v rahlem teku (z ruzakom in gojzarji) pospešim krvni otrok. Še dobro, da me ni nihče videl
. Steza dobro uhojena, nekaj pohodnikov se je že vračalo s silvestrovanja. Snega le malce več, kot pred dvema tednoma. Zanima me, kaj za en 'traser' je urezal špuro po novem snegu, saj je po največji ravnini naredil velik ovinek. Kratek postanek pri Prgarci in lahkotno v drugi del poti. Stopinje v snegu dovolj globoke, da so dereze ostale v ruzaku, zadnji, zgornji del pa je tako spihan, da bi bile na čevljih ovira, saj se je prav do koče lepo dalo po suhih skalah in šodru. Zgoraj se zadržim dobro uro, zamenjam cunje, apetita pa nisem imel najboljšega, saj je s skretov močno zaudarjalo. Res ne vem, kako imajo to urejeno drugje, saj je ta smrad tu že kar stalnica.
Okrog koče je močno vleklo, vendar najdem tudi zunaj zatišno klopco, kjer si navežem dereze za sestop, pa tudi malo posedim na njej, tako je bilo prijetno toplo. Pri Prgarci poberem prazno embalažo, dereze pa snamem šele tik pred gozdom. Parking se je močno razredčil, ker je sreda, tudi z obiskom pri Dani ni bilo nič. Sem pa tako lahko doma navijal za Laniška, pozneje pa še za Prevčevo in stal mirno ob Slovenski himni.