Katera rožca je to?

Alenka M. je zapisala: V knjižici Alpske rastline nad gozdno mejo (zbirka Sprehodi v naravo) je zapisano, da edino čašasti sviščevec raste nad gozdno mejo...

Resasti sviščevec je dokaj pogost. Vem , da sem ga lani našel okrog Vodnikovega doma.Okrog Vodnikovega doma, kolikor se spomnim so tudi iglavci.

Obstaja še nežni sviščevec, ki pa ne raste pri nas in tudi pritlikavi, ki je bi se reklo podvrsta čašastega in tudi ne raste pri nas-vir Hoppe.Za resastega pa navaja , da raste do 2200m.

Od malih sviščev naj bi rasel še pri nas poleg spomladanskega, triglavskega in napihnjenega še snežni, bavarski,kratkolistni ,samo jaz jih ne poznam-po Hoppeju.

Apolonija,Brane hvala za dobrodošlo pomoč.Imenovanje rožic je moja šibka stran

Brane, vidim, da imaš res vse dobro spravljeno. Si želel reči, da trditev iz omenjene knjižice čisto ne drži? Resasti sviščevec je že rasel nad gozdno mejo, a ne? Si prepričan, da je bil poleg čašasti? Kaj pa, če je nemški, ki se loči samo po čašnih listih, ki so po robu in po srednji žili goli? Morala bi imeti oba skupaj, da bi ju ločila. Ne vem, koliko različnih vrst in koliko podvrst sploh raste v Sloveniji. Berem, da rod sviščevcev sicer obsega 125 do 250 vrst.

Danes, ko imam nedeljo prosto po Prešernu sem se malo posvečal svišču-po latinsko Gentiana. Zanima me , če raste pri nas pikčasti svišč-Gentiana punctata-podoben je po rasti košutniku.Nisem še zasledil, da bi kdo pisal o njem. Ingrid Pilz ga navaja v svoji knjigi Karavanke in KSA.Tuji avtorji večkrat uporabijo druga imena za sicer nam znane rože, oziroma jih prevajalci dobesedno prevedejo. Tako sem ravno v tej knjigi zasledil tudi brezstebelni svišč-Gentiana acaulis in nato kar hitro ugotovil, da gre za nam vsem znani kochov svišč.

Navaja tudi alpski oklep-rozna barva, ki ga tudi ne poznam.

Navaja gorski lan Linum alpinum subsp. julicum-mislim, da gre za vsem nam znani julijski lan.

Navaja tudi listnati ušivec-Pedicularis nivalis, vendar ga nikjer ne najdem.Poznam vse naše rožnate-prisekanega, glavičastega, klasastega, vretenčastega.Brezstebelni pa ne raste v visokogorju.Kernerjev in rožnati, ki ju navaja Hoppe pa tako ne rasteta pri nas. Seveda pa imamo še rumene oziroma rumenkaste-julijskega sem že večkrat našel.Po Hoppeju naj bi rastli pri nas še sledeči:rumeni ušivec-P.foliosa, oederjev ušivec-P.oederi,šopasti ušivec-P.comosa in gomoljasti ušivec-P. tuberosa.Naj takoj opozorim, kot sem že večkrat zapisal, da Hopperjev priročnik za nas ni najbolj precizen.Teh štiri vrst še nisem pri nas zasledil.

Nisem tudi slišal za rožnato murko, ki jo pisateljica Pilzejeva navaja v svojem vodniku-Nigritella nigra var. rosea.

Ali kaj raste pri nas ali ne boš vsekakor prej zvedel iz najbolj znane knjige za botanike - Mala flora Slovenije. Prav tako je odlična tudi Flora Alpina, ki ima za vsako vrsto ali podvrsto tudi čudovite fotografije.

peter2 hvala! Malo floro Slovenije poznam, vendar jo sam nimam. Priročnika Flora Alpina pa ne poznam.Se bom pozanimal v knjižnjici.

Zaradi različnih poimenovanj in prevodov bi bilo dobro poznati latinska imena in sopomenke Vem, še slovenska si težko zapomnimo.

Gentiano punktato sem videla v Švicarskih Alpah, pri nas je menda ni, je pa bratinska tudi malo pikčasta.

Alpski oklep /Androsace rosea/ v Sloveniji ne raste.

Morda so prevedli Pedicularis foliosa v listnati ušivec /folium-list/, pri nas ga ni.

Nigritella nigra var. rosea Mogoče je varieteta črne murke tudi rožnata, ali pa je videla kamniško murko.

Se strinjam, da bo dobro upoštevati Petrov nasvet. Lp

Apolonija, hvala! Samo pri oklepu nisem navedel latinsko ime, drugod sem.Zelo točno sem to prepisal iz priročnikov , ki ju sam posedujem.Pilzejeva velike priročnika imam oba-Julijci in ta Karavanke in KSA .Za okoli nosit niso, mala dodana pa za nezahtevne ture lahko lepo služita.

Ravno včeraj sem pregledoval floro-gorsko rože Zelenice in se v bistvu nisem mogel načuditi koliko rož sem dejansko zamudil oziroma nisem videl ali poslikal ali pa so bile slikce preslabe , da bi jih objavil, ker sem v svoj popis zajel samo te , ki sem jih objavil, dejansko sem jih zajel več.Večkrat se prehitro zadovoljim samo z dvema posnetkoma, potem pa ta dva nista dobra.

Delaš zelo resno, občudovanja vredno. To, z latinskimi imeni, sem mislila na splošno, ker tudi sama ugotavljam, da različni narodi isto rožico imenujejo drugače. Moram kupiti MFS in FA.

Verjetno traja dalj časa, da na nekem področju zajameš večino rastlin. Ali pa mora botanizirati več navdušencev

Že cel teden nekako pregledujem in raziskujem mojo šibko točko od kar velikih-moje rumenke.To so dimki, škržolice,grinti,jajčarji,divjakovci. Vmes pa je še navadni regrad, kozja brada, vrbolistni primožek,obirska sivica,arnika,navadna šrbinka in še bi se kaj našlo.

Zdajle nimam časa za natančen ogled, morda zvečer. Meni te rumene nebinovke delajo preglavice,zlasti škržolice in dimki, ti si dalje v prepoznavanju. Dimek 16 ima malo drugačno ime, lapsus. Lp

Brane, še ti malo razišči možnost, da bi bila na slikah od 4 do 8 razcepljena škržolica (Hieracium bifidum). lp

Apolonija hvala! Iz knjižnjice sem prinesel prvi del sicer nepreveden priročnik Flora Alpina-je zelo debela knjiga. Ostali dve knjigi nista tako debeli. Ta se začne s praprotmi.Prvi vtis ti da vedeti, da je to odlična zadeva, samo moral bi jo imeti sam in si vzeti veliko časa za preverjenje, ki pa ga še verjetno nimam-morda potem, ko bom šel v penzijo.Prevodi niso tak problem, ker za silo obvladam nemščino, je namreč v nemškem jeziku -znam pa tudi prevajati z raznimi pomagali-računalniški program itd.Verjetno pa je draga.Moraš pa imeti res nedoločeno rastlino res dobro poslikano, kar pa že vem.

Kot si videla sem pregledoval rumenke, jaz rečem regratovega cveta. Ostalih rumenih je še ogromno od navadne trobentice do navadnega negnoja.

Res ni najbolj poceni, je pa v treh delih. Morda ti jo kupijo sodelavci ob upokojitvi
Lepo si rekel regratovega cveta, ker regrat vsi poznamo. Jaz ponavadi pravim rumene košarice, čeprav so zdaj nebinovke.

http://euroalps.eu/flora/flora.htm

Kolikor sem uspel pregledati za razcepljeno škržolico ni prava. Ta škržolica naj bi imela pisane liste in več cvetov na steblu. Ta pa ima liste enotne zelene barve in na enem steblu samo en cvet. V prvem delu priročnika Flora Alpina ni škržolic. Bom pogledal v drugih dveh.

Končno sem odkril za katero škržolico gre. Je dolgodlakava škržolica,prepoznamo po dlakavih listih spodaj, po en cvet na dolgem steblu.Določil sem tudi drugo-je grozdasta škržolica.

Brane, živjo! Obe škržolici sem tudi jaz gledala. Prvo tudi na Zaplani in Kamniškem vrhu. Nisem se mogla odločiti za dolgodlakavo, ker se mi listi na tvoji sliki niso zdeli celorobi ( so pa verjetno samo zavihani) in cvetni lističi nimajo na zunanji strani rdečkastih prog, ki jih opisujejo. Pri drugi škržolici: ovojkovi lističi na tvoji sliki zgledajo kot poraščeni s /temnimi/ dlakami, ki jih pri grozdasti nisem videla.
Pravijo, da je škržolice težko določiti, posebno s slik in posebno samo z dela rastline, zato boš gotovo ti prej določil, ker si jih videl? Lp

Danes pa na predpredzadnje botaniziranje Zelenice s širšo okolico. Danes je prišla končno na vrsto planina Prevala- moral bi jo botanizirati veliko prej. Nato po grebenu Begunjščice na njen Veliki vrh prek Kalvarije-kolenogriz pot.Ta čas je veliko sviščevca obeh vrst in svilničastega svišča. Najde se pa še vse mogoče-celo vednozeleno gladnico in navadni repinec. Objavljam širši izbor, ker bom le objavljene štel za najdene, zato tudi kaka slikca slabša.

Ker ste že res pravi poznavalci cvetic, jaz sem ta hobi opustila, ker je postalo preveč naporno, rada pa vedno znova pogledam tole zbirko cvetja.
Sedaj pa imam eno vprašanje, oziroma prosim za pomoč.
Rožca res ni planinska, ampak ne vem, kaj je, raste na vrtu, niti ne vem, kako je prišla tja.
Ali je ta zadeva užitna, če že raste na vrtu , res tole vidim prvič.
Zagotovo pa se bo kdo čudil, ... le kako tega ne pozna?