Katera rožca je to?

Uf, koliko znanja se skriva v vaših glavah! Čisto sem navdušena: človek bi delal samo to, gledal, primerjal slike, študiral, pa kaj, ko je še toliko hišnega dela, ki ni samo prijetno.
Torej, glede sviščevca: šla sem pogladat še eno sliko, ki jo premorem, pa se mi zdi, da se bolj vidijo čašni listi in zdijo se mi ozki in ne trebuščka. Prilagam še to fotko, presodita, če lahko po tem.
Glede murke: bolj kot gledam, vidim, da ni Widderova, dvobarvna, ja ta bi pa znala bit. Prilagam še tudi eno bolj slabo sliko, ker ni ostrine. Ker še vedno ne vem, kakšna je razlika od vlagoljubne murke, ostajam pri dvobarvni.
Ja, veklavrh, pa še to: hvala za slikce grinta in murke.lp

Posredujem slikce sviščevcev.

Hvala, Brane, za dober prikaz.
Zlatica, svišč je res trebušast, kot je ugotovil Velkavrh.lp

Hvala obema. Bom zapisala pod sliko. lp

zlatica, tudi jaz ne poznam razlike med dvobarvno in vodoljubno.Bom moral spet vzeti iz knjižnice priročnike Flora Alpina. Tu so zelo nazorne slike vseh murk alpskega področja.Prijateljica, ki živi v Avstriji mi je poslala tudi murko, ki raste pri njih, naj bi bila celo mejna.To je Nigritella nigra subsp. austriaca(črna po naše,čeprav nepravilno).Tujih slikc ne objavljam, jih imam samo v svojih zasebnih albumih.Nekdo je sicer objavil, da vedno najde vlagoljubne med Bogatinom in Lanževico in , da so to zagotovo vlagoljubne.Veljalo bi it pogledat.Letos se je zaradi obilice dežja rastna doba gorskih cvetic pomaknila vsaj za en mesec, tako, da še vse sorte lahko najdemo.

Pa še to. Bil sem opozorjen, sicer malo pozno, ko sem na Zelenici našel lepi čeveljc, sem našel še lepi rumeni ušivec, ki ga še nisem nikoli videl. Določen je za bosenski ušivec-Pedicularis hoerminniana.Je redek. Je zelo podoben rumenemu ušivcu, ki naj ne bi rasel pri nas , čeprav ga Hoppe uvršča tudi v naše gore.Moram pogledati kam uvršča ta dva ušivca Flora Alpina.

Ja, vidim,velkavrh, da je področje murk neverjetno širok in polno zanimivih posebnosti. Jaz sem tu šele pri črki B.. Me pa zanima omenjeni priročnik Flora Alpina, kajti zadnjič sem iskala po Ljubljani še kakšen priročnik na temo alpskih rož tudi v tujem jeziku, pa ni bilo nič užitnega. Imam namreč le Ravnikovov priročnik, pa Alpsko cvetje od Hoppe in pa od Wolfganga Lipperta. Hvaležna bi ti bila za kakšen namig, kje dobit Floro Alpino, oz. kdo je avtor. A je v angleškem jeziku? Ali pa morda če obstaja še kakšna druga literatura... Glede ušivca_je pa res nekaj posebnega, še nikoli videla v naravi.

Jaz ga imam od Hoppeja,od Lipperta in Ravnika sem si tudi že izposodil v knjižnici.Pravzaprav sem iz knjižnice prinesel že vse kar je mogoče.Flora Alpina je izšla v Nemčiji.To so trije priročniki, dva zelo debela, tretji pa je nekakšen zbirnik.Jaz se jih občasno sposodim v knjižnici. Prirejeni so bili tudi za naš trg. Rože, ki rastejo pri nas jim ime prevedeno v slovenščino.So res kvalitetni.Jaz sem že spraševal za njih v knjigarnah, vendar so razprodani. So pa bili pregrešno dragi. Baje se dobijo v Avstriji in Nemčiji precej ceneje-ni pa seveda prevoda.

Brane, lepa hvala za podatek. Bom malo pobrskala po knjižnicah in založbah v tujini. lp

ups.. sem že našla, za 112$ jo ima Amazon. So 4 avtorji, kajne? Glede na ceno bo treba malo razmislit o nakupu, haha. lp

A ni malo ceneje?
http://www.amazon.co.uk/Flora-alpina-David-Aeschimann/dp/3258066000

Apolonija, mislim da ne, ker to so funti, 1 GBP je cca 1.65$, kar pomeni, da cena 86 funtov znese 141 $, četudi vzamem varianto za 69GBP, smo šele nekje na istem. Ja, okoli 85€ naše valute pride ta trilogija, če se nisem kje uštela.
Res pa je,da je treba pobrskat po različnih Amazonih-državah, ker imajo ponavadi zelo različne cene, potem je pa treba še vključit stroške poštnine, od kje so najnižji.

Pri naročilu izven EU je potrebno prišteti še poštnino, carino in DDV. Na spletni strani bookdepository.co.uk jo imajo za 118€, poštnina brezplačna. Pošljejo iz EU, tako da ni davka in carine. Mogoče je vredno premisliti tudi v tej smeri...

EDIT:
Na nemškem ebayu se prodajajo po 95€ + 10€ poštnine.

Na nemskem amazonu so po 95€, ce temu pristejemo se postnino, pride se vedno ceneje, kot bookdepository (+ tega, da ima amazon precej boljse pakiranje).

Evo, več glav več ve, res je treba primerjati različne vire in se potem odločiti za najugodnejšo varianto. Pri tem je pa pomemben tudi kateri tuj jezik obvladaš. Slovenski strokovni izrazi ti pa itak manjkajo v vsakem primeru, tako da nikoli nimaš vsega.

Danes dopoldne nisem zdržal doma, tako, da sem se podal na kratek sprehod do koče Vrtača pod Zelenico. Bil sem neprijetno presenečen, ker je narava že čisto pripravljena na zimo. Našel sem pa še marsikaj.

Velkavrh,kako lepo si nas spet pocrkljal s rožicami..! Še kako pa razumem to, da človek težko zdrži kar naprej notri.
En teden nazaj, ko sem bila tu gor, nisem opazila tega debelolistnega bodaka, kakor tudi ne pojalnika. Kam pa sodi ta roža in kdo so njeni sorodniki? Prav zanimiva je. In seveda si našel zelo lep lučnik. A ni teh tudi več vrst? ta je zelo lep, predvsem posamezen cvet. Ja, vedno bolj bomo navdušeni nad vsako rožo, ki jo bomo našli, saj prihaja jesen s hitrimi koraki. Danes sem prvič opazila, kako odpada listje z dreves, ko je samo malo zapihalo. Pozdrav

Pojalnikovke -Orobanchaceae- so samostojen rod. Latinsko ime za pojalnik je Orobanche.Imamo kar 150 vrst. Pri nas jih raste samo kakih deset. Najbolj pogost je beli, mali, nežni, rumenkastobeli, škrlatni in navadni. To so rastline brez lastnega klorofila, zajedalke.Moj je verjetno škrlatni ali navadni.

Velkavrh, res se prileže, ko na tak turoben dan (vsaj pri nas) postrežeš z rožami. Veliko si jih našel. Kam vse je že nedotika prišla. Treba se bo zavarovati pred temi invazivkami.

Kako si določil oba lučnika? Kako veš, da prvi ni mogoče navadni, drugi pa črni ali avstrijski? Lp

Pozdravljeni prijatelji ( ce ) cvetja!
Ne bom priložil nobene rožice, čeprav sem se potepal kar nekajkrat po ( še) cvetočih poteh naših lepih gora. Zadnja lepa tura je bila na drzen martuljški stožec Špik (2472m), a spet s skupino in brez fotoaparata. Opazno je v nižjih predelih vedno manj gorskega cvetja, a z višino (nad 1500m) je tudi cvetja vedno več in zato je bilo tudi lepše in lažje premagovati strmo pot.
A ne pišem Vam zato, ampak skozi leto je bilo na tej "naši strani" kar nekaj vprašanj, kako kvalitetno slikati cvetje. Odgovorov pa je tudi bilo bolj malo; in zato naj Vam povem, da je v reviji DIGITALNA KAMERA ( sept. oktober 2014) prispevek o tehniki fotografiranja cvetja t.j. o makro fotografiji. Nasveti so od mag. varstva rastlin Milana Žolnirja. Vredno jih je prebrati in se poučiti.
Še naprej pridno polnite to stran in uživajte v družbi lepih cvetlic! Lp