Danes s smučmi. Z avtom sem se pripeljal do Dovjega in naprej po gozdni cesti mimo odcepa za Rogarjev rovt, do višine približno 1150m, kjer je že bilo toliko snega, da se je dalo s smučmi. Na približno 1500m sem prišel v meglo, ki me je obdajala vse do vrha, pa čeprav se je na trenutke zelo posvetlila od sončnih žarkov nekje zgoraj. Sneg je bil zjutraj v spodnjem delu precej trd, a ne preveč pomrznjen, zgoraj pa podobno, le da je imel na vrhu centimeter ali dva mehkejše suhe plasti. Smučanje z vrha do planine Dovška Rožca bi zaradi mehke površine snega lahko bilo zelo dobro, če se ne bi zaradi goste megle bal, da zgrešim gaz ali padem v kakšno luknjo in sem zato peljal zelo počasi in previdno.
Po cesti je bila smuka zaradi razdrapanega in precej trdega snega dokaj naporna, zadnjih nekaj sto metrov sem smuči snel, ker je bil sneg preplitek in so se videli kamni. Malo pred koncem se je na delčku neba za trenutek zjasnilo, prikazal se je Triglav. Tura se je tako zaključila s piko na i.