Dobrač

19.03.23.Kuhriegel, katerega pa se je prijelo ime Dobrač ali po nemško Dobratsch. Na vrhu stoji križ, le nekaj metrov pod njim pa slovenska cerkvica. Dobrač pa ima dva skoraj enako visoka vrhova, ki sta med seboj oddaljena le dobrih 30m. Na vzhodnem od teh dveh vrhov pa se nahaja najvišja cerkev v Evropi.
Le nekaj deset metrov pod obema vrhovoma pa se nahaja planinski dom (Ludvig - Walter Hutte) v bližini katerega pa stoji 160m visok televizijski stolp, ki je viden že od daleč.Nismo šli po markirani poti,ker se je preveč prediralo,temveč po cesti ki je bila utrjena,zglajena zjutraj kar pomrznjena, zato so prišle derezice prav.Kar veliko planincev predvsem turnih smučarjev.Vreme prejetno za hojo,zjutraj malo olačnosti,ki se je trgala in sonce pri sestopu nas je kar segrelo. Beljaška gorska cesta naj bi bila plačljiva,vendar pri vstopu ,rampi in hišici, ki je bila ovita v prozorno folijo (so jo zaščitili pred vremenskimi pojavi) tokrat cestni ne ni bilo.Lepa lahka tura z čudovitami razgledi.

Ne bo držalo!
Kuhriegel je samo poimenovanje dela poti, ki pripelje na vrh. Glavni vrh je Dobrač oziroma Dobratsch, drugega imena za vrh ni. So pa v masivu vrhovi Zehnernock, Elfnernock in Zwolfernock, vsi dvatisočaki ob poti od najvišjega parkirišča, na drugi strani pa še dvatisočak Gruennock.

Dobrač Dobratsch je masivno pogorje, ki se nahaja zahodno od Beljaka. Njegov najvišji vrh je 2166m visok Kuhriegel, katerega pa se je prijelo ime Dobrač.Tako je opisano,jaz se nisim zmislil.Lp!

Kje pa je to napisano, če smem izvedeti? Ne na naših, ne na avstrijskih straneh ni najti drugega imena za glavni vrh kot Dobratsch oz. Dobrač. Tudi na smerokazih, od koder koli že se odpraviš na vrh, ni ne duha, ne sluha o kakem Kuhriegelu.
Kuhriegel se imenuje del poti na zahodni strani, ki pelje na vrh Dobrača:
https://www.komoot.de/highlight/2607001

Najvišje ležeča cerkev v Evropi je na Rocciamelone 3538 m Chiesa vetta Rocciamelone

@tulipan, vsaka kapela še ni cerkev, tudi če pri njej občasno naredijo kakšno mašo

tulipan,
žal tudi to ne drži Najvišje ležeča že, navišja pa ne, ziher se najde višje, verjetno že pri nas

No, je bilo popravljeno oz. dodano "ležeča", tako da je moj komentar sedaj odveč

Potem pa bo treba ta zavajajoči zapis na Hribi net (opis gore) popraviti.

Popravljeno, hvala Tadej!

https://www.hribi.net/gora/dobrac___dobratsch/31/810

britof,
hvala tudi tebi, da si omenil Kuhriegel in navedel, kje si to prebral. Dejansko me je to zmotilo, saj imena nisem še nikoli zasledil. Če bi se sam prvič odpravljal na goro in Dobrača še ne bi poznal, bi zelo verjetno tudi sam to ime na hribih pika net vzel "zares". No, vsaj novo pot poznam, čim bo kopno, se prej ali slej čez ta presneti Kuhriegel odpravim gor ven, da vidim kako je videti

No, lepo da smo rešili stvar, pa varen korak! LP!

sobota 10.6.2023, kolesarski potep (okoli Dobrača, brez vrha)

Morda komu pride prav kot ideja za prijeten kolesarski potep. Sam vrh oziroma koča tik pod še pride na vrsto, danes sem Dobračev masiv samo obkrožil. Začel sem blizu ITA/AVT meje, v Vrata Megvarjih (Thörl Maglern) in se skozi Bistrico na Zilji odpeljal do Čajne, kjer se je začel strm in dolg klanec do Plajberka nad Beljakom. Asfalt mi je šel dobro izpod kolesa, pedala sem vrtel zlahka in z veseljem, zato sem se v Plajberku odločil, da nadaljujem naprej, na drugo stran. Spust do Beljaka je bil vratolomen, naj sem še tako trudil, čez sedemdeset ni šlo, vedno kilometer ali dva počasneje, tudi skozi vasi. Če me je posnel kak radar tam, kjer je omejitev petdeset, so videli samo čelado, sončne špegle in režeč obraz, drugega nič, da bi me iskala položnica, registrske na biciklu seveda ni. Skozi Beljak mi je pomagala navigacija, potem pa sem ob Zilji udel kolesarsko stezo, po kateri sem se vrnil do avta. Vmes kar nekaj makadama, tudi klancev, k sreči kratkih, a prav nič pohlevnih. Šestedeset kilometrov in drobiž se je nabralo v dolžino, v višino nekje okoli slabega tisočaka, spodobno za sobotni izlet.

-> posnetek prevožene poti

https://tubojan.blogspot.com/2023/06/s-kolesom-okoli-dobraca-vrata-megvarje.html

https://tomazsarc.blogspot.com/2023/10/drobrac-z-juga-29-10-2023.html

lepa kaj ne ta lovska pot? v letah markacije oslabele ampak... se da ; pri Almgasthof Schutt(par minut dalje po poti proti Rotwand) je ena "direttissima" neuradno ozonacena "Aloisi steig "ker vodi strmo in potem precno do ravnine Rosstratte kjer je zacetek ceste/pot do Dobraca, ce se dobro spomnim leta nazaj jo je nekateri že opisal ; lepa tudi pot iz BadBleiberg št.295 in potem krožna št.296 in 297 cez Wurzach in BleibergNotsch . Na vrhu pa zmeraj "sveži" veter celo leto , ne da bi enkrat bil v kratkih rokavah.

Živjo, je kdo bil zadnje dni na Dobraču? Razmere?

Tudi mene zanimajo razmere

Razmere čudovite danes. Brez oblačka. Avtocesta do vrha.

Sobotna bolj "turistična" Vseeno smo za razliko od večine ostalih vsaj malo nižje parkirali. Snega tudi tu ni ravno v izobilju. Je pa v izobilju obiskovalcev.

https://trobec.blogspot.com/2024/02/dobrac-2166m-2712024.html

Dobrač tokrat malo drugače. Že dolgo naju je zanimal dostop po jugozahodnem grebenu, ki sva ga opazovala predvsem v zimskem času. Takrat je skupaj s slovensko cerkvico nezgrešljiv del zimske kulise, ko se ob lepih dnevih vidi globoko v Ziljsko dolino. V snežnih razmerah je greben neprehoden, a povsem drugače je v kopnem. Po njem poteka markirana pot, ki na vrh pripelje iz Čajne (Nötsch) ali Plajberka pri Beljaku (Bad Bleiberg). Od tu sva zaradi logistike štartala tudi midva.

S parkirišča pred trgovskim centrom sva se najprej podala proti zahodu. Do kraja Wurzach sva sledila pot *Weg des Buches*, kmalu za vasjo pa zavila levo v gozd. Tam sva tudi srečala prvo oznako za Dobrač, pot pa ima številko 297. Ta se višje priključi poti 296, ki vodi vse do vrha. Vse skupaj je dobro speljano, nikjer prestrmo, nikjer izpostavljeno. Nekaj podrtega drevja je občasno oviralo prehod, polomijada pa je bila zelo sveža in še nič pospravljena. A glede na dobro uhojenost poti bo najbrž kmalu spet red.

Z Dobrača sva sestopila po poti 294, ki je speljana po južni strani dolgega grebena. Po nekaj sestopih in ponovnih vzponih naju je pripeljala na vrh z imenom Zehnernock in še naprej proti servisni cesti. Tam sva zasledila prvo oznako za najino izhodišče Bad Bleiburg, zato sva nadaljevala tej smeri. Na vseh sledečih križiščih sva se držala leve strani in po poteh 291 in 290 prišla v dolino. Sledilo je še nekaj sprehoda ob glavni cesti do izhodišča in krog je bil zaključen.

Koordinate izhodišča (Bad Bleiberg) : 46°37'33.6"N 13°40'34.1"E

Po dveh letih smo se vrnili na Dobrač. S parkirišča smo stopili čez cesto in že bili na smučeh. Vzpon smo naredili po številnih sledeh predhodnikov. Srečali manj ljudi kot smo pričakovali. Zjutraj pomrzjen sneg, ki se je kasneje spremenil v idealni putrček. Mrzel veter nas je sicer hladil, a nas ni pretirano motil. Z vrha smo tokrat smučali malce drugače kot v preteklosti. Tako smo se med drugim spustili do gozdne meje proti jugu. Menjali smučanje in hojo in se povzpeli na vrhove, s katerih smo imeli idealne razmere za smučanje. Predvsem pa smo uživali na snegu.

Dobrač po trasi bivšega smučišča z izhodiščem Heiligengeist, oziroma Sveti duh - višina cca. 900 m

Snega ni vse do višine 1500 m, toliko da ne pasejo krav . Od tam naprej pa je kompaktna snežna podlaga vse do vrha, ki je v zgodnjih jutranjih urah še krepko pomrznjena. Kasneje sonce pač naredi svoje. Vršna gaz na Dobrač je bila tokrat precej ozka in poledenela.