Ker me je odsek opuščene markirane poti Vransko - Čreta srbel, ni bilo drugega, kot da se razišče. Včeraj sem poklical Zlatka, če bi bil danes za krajše raziskovanje in rekel je, da mi javi zjutraj.
Malo pred sedmo me zbudi telefon.
Dogovoriva se za ob devetih in ker Zlatko vedno pride prej, sva ob devetih že skoraj na Čreti. Parkirava v bližini lestve in kmalu sva v gozdu, na poti. Markacije naju pripeljejo do kapelice, ki stoji med dvema velikima bukvama. Od tam navzdol po delno zaraščeni stezi, do travnika v Ropasiji, kjer po vlakah nadaljujeva pod Ropasove peči. Križ se že vidi. Zlatko hodi višje, jaz nižje. Prave steze za vstop v steno ne najdeva. Najprej začneva po občutku, skoraj pod križem. Zemlja in listje, vedno bolj strmi skoki. V vodniku piše, da se peči premaga z lažjim plezanjem, kar to ni bilo. Spustiva se nižje in iščeva prehod navzgor na levi strani peči, gledano iz Ropasije. Po zelo strmih travah, koreninah in skalah nama uspe zlesti na vrh peči. Pri križu pomalicava in malo pregledava okoli. Mogoče bi bil možen prehod po desni grapi
, ampak to kdaj drugič. Me prav zanima kdo je podal podatek za vodnik, mogoče kakšen domačin, samo ugibam.
Od križa se brezpotno spustiva proti poti E6, ki pelje iz Tolstega vrha proti Čreti in najinemu izhodišču. Ostalo je nama še nekaj časa, zato se spustiva še do plezališča stara Čreta in zlezeva manjši skok nazaj gor. Vmes Zlatko najde še lepega jurčka, ki mi ga podari. Hvala, v kratkem ga zmažem!
Kratka raziskovalna odprava je ponudila kar nekaj svežine. Oba sva bila zadovoljna.
Hvala biba in garmont za napotke! Srečno!