V soboto sem z Blue in Nessy uživala v neokrnjeni divjini Martuljka - mimo Skočnikov smo se podale na neobljudeni Rutarski Vršič. Sestopile smo na drugo stran, za Ak, kjer se v ledeni vodi dodobra ofrišamo, pri Ingotu pa se okrepčamo z odličnim kislim mlekom in žganci. Nato pa po kolesarski z rolerji nazaj do avta.
Od Skočnikov dalje je pot še vedno dobro vidna, mimo podrtega drevja pa so narejeni obvozi, ki jih opaziš, če si vsaj malo stezosledca ali pa imaš s sabo psa stezosledca
Presenetilo pa me je, da je bilo tudi pri sestopu z vrha veliko podrtega drevja, veliko več, kot ob mojem zadnjem obisku. Tudi tu so narejeni obvozi, v pomoč so tudi možici.
Vsekakor pa je to tura, ki je pravi balzam za dušo in telo