Rutarski Vršič

hehe, parkeljc a treniraš? priden!

Provokator ! Tebe čakam,...

Kakšne so razmere na poti je še kaj snega?

En teden nazaj ga ni bilo nič, koliko pa ga je danes padlo pa...

LP B

Hvala za odgovor.

V petek... štart: Lengar. Potem po poti do slapov Belega potoka, od tam naprej pa malo po svoje, do vrha RV. Sam vrh je precej poraščen, zato se je bilo za lepe razglede treba še malo potruditi. Na sedlcu naravnost in ne desno na pot za Akom, malo bojev z divjo naravo in že se je odprl prekrasen pogled na Julijce. Nato nazaj na pot za Akom, obisk bivaka III, M. slapov in mahovja... V celem dnevu razen ene planinke, ki je obiskala II. slap, na poti nikogar... Za nas, ki imamo vsakdanjega vrveža hitro dovolj, prav idealno. In tudi vreme ni razočaralo.

vceraj z prijatelico krožno turo za pogledati stanje poti in plan za voditi naslednj jesenski pohod PD CAI Tarvisio, cez kapelico po divji poti "nad glavo?" nad obema vrhova,potem do bivak III in dol do pl.Martuljek, "pit stop" pri Ingotu (hvala za informacjie in..."100 let"); v knigi na vrhu sem bral da vecina so štartali iz belega potoka, kje je pravo izhodišce? p.s. Luka Novak & co. prejmite lep pozdrav.

2061alessio: Mogoče Ti bo v pomoč:

https://picasaweb.google.com/107783548072994072771/RutarskiVrsic30042012

ali pa:

http://www.hribi.net/izlet/lengar_rutarski_vrsic_/1/1380/2310

super! najlepše ti hvala macesen1.

Po dveh dneh obiskovanja dvatisočakov, sem si za zaključek vikenda zaželela nekaj "bolj nežnega". Prespala sem na Koči na Gozdu, ki pa začne zjutraj obratovati šele ob 8ih. Tako sem si namesto jutranje kave privoščila sprehod na Mavrinc. Ga ni kofeina, ki bi lahko nadomestil počutje, ko se usedeš na klopco in se prepustiš razgledom.
Od tam sem se zapeljala do Gozd Martuljka, obisk spodnjega slapu, postanek pri brunarici na kislem mleku in nato naprej do gornjega slapa. Neposredni dostop do samega slapu je res lepo zavarovan, občutek, ko si pod njim pa mogočen.
Nato sem nadaljevala do krnice Za akom, ki jo zaključi velika snežna jama, iz katere veje hlad par deset metrov daleč. Sledilo je obvezno sončenje na skali in potem še ogled bivaka. Pri njem srečam prijaznega jeseniškega plezalca, ki pa je v prostem času tudi pleskar , o čemer nazorno priča na novo prebarvan bivak. Spustim se do potoka, da napolnim plastenko z vodo, in potem čez levo prodišče proti Rutarskemu vršiču. Stezo hitro najdem in v senci gozda prijetno napredujem proti vrhu. Na vrhu pa dilema, katerim razgledom se naj prepustim: prijaznim Karavankam ali divji Martuljški skupini. Odločim se za slednjo, užitke mi občasno zmotijo samo muhe, ki brenčijo okoli glave.
Potem se na sedelcu spustim levo, proti dolini Belega potoka. Pot čez melišče in v prvem delu gozda je še kar dobro sledljiva, potem pa izgine. Na srečo se na drevesih pojavijo rdeče črte PP, ki me pripeljejo do spodnje lovske poti. Ta me vodi do klopce pri slapičih Skočnikih, ki kot mali otroci poskakujejo iz ene kotanjice v drugo. Naprej sledim lovski poti do razcepa, kjer izberem levo-prečno varianto, ki se na žalost vse prehitro razširi v dolgočaso gozdno vlako. Na srečo, se proti koncu zopet odcepi pot, ki pripelje na prodišča pri Martuljku in do avta. S tem se zaključi ena čudovita tura, katere lepota se ne skriva v višinskih metrih ampak vseh tistih samotnih kotičkih in razgledih ob poti.

Mimo slapov Za Akom do bivaka, ki je izjemno lep, nazaj in po PP poti na Rutarski Vršič, nato pa nazaj po drugi strani. Pogledam še velik slap, nato pa malo po svoje nazaj do doline in po LEVI strani, gozni neoznačeni pot do izhodišča. Pot se včasih zgubi, možici tud niso pogosti, brezpotje, fantastična tura v pravem pomenu.

Video, eden lepših slapov, toda do tja ne vodi markirana pot.
http://www.youtube.com/watch?v=aDJBfTfN9eg&feature=youtu.be

Več slik:
https://picasaweb.google.com/114400986607884783562/RutarskiVrsic

Super opis/slike http://www.gore-ljudje.net/novosti/93231/#c15605 in, da pohodniki spoznajo te konce, priporočam obisk, ker že samo Za Akom je prelepo. Sam si nebi nikoli mislil, da tak strma pot te kasneje pripelje na skoraj veliko ravnino pod gorami. Bolje je it tako kot je opisano v članku. Sam tele gozdne vlake/poti so blatne !

Potka v krnici Za Akom se najde brez problema. Sledenje je lahko, označena je s številnimi možici in poteka v prijetni senci vse do vrha. Zajtrk na vrhu v senčki pod mladim macesnom. Vračanje skozi dolino Belega potoka prav tako nezahtevno - v dolino sem zavila takoj z vrha in ne s sedla. Do Skočnikov pa bo treba ponovno, ko potok zaradi vročine ne bo več presihal. Zelo lepa tura in prav nič vroča. Več http://stezeinsledi.blogspot.com/, pa srečno na potkah.

Hvala za prevoz, če gospe tole prebereta

Ponovno tam gor, kamor pogosto zaidem in tudi včasih komu te lepote pokažem.
http://stezeinsledi.blogspot.com/2015/06/rutarski-vrsic.html

Srečno na potkah

Že pred nekaj dnevi smo se mimo sp. in zg. Martuljškega slapu povzpeli do krnice Za Akom. Po krajšem počitku nadaljevali proti Rutarskem vršiču. Pot je na momente težje sledljiva, a so nam bili v pomoč možici. Sestopili smo skozi dolino Belega potoka, si ogledali Skočnike, malce počili ter se preko planine Zaprete vrnili nazaj do Ingota. Celo pot nam je družbo delal gorski vodnik Amon-Škotski ovčar(border-collie), ki je pot premagal brez težav, pa še celo pot nas je vodil-vedno je bil pred nami - tako, da bi težko zgrešili pot. Hvala Amon, ob priliki dobiš nagrado.

Ker moram jutri v službo ,sem želel oditi samo na krajši izlet, pa se je vse obrnilo drugače.Avto sem pustil v Martuljku in odšel nazaj proti mostu,ker sem se hotel vrniti mimo Ingota.Možic na začetku poti proti Skočnikom še stoji. Hitro sem pri Skočnikih nato pa se je začelo zapletati.Nekdo je postavil nekaj dobro vidnih možičkov ,ki te pošljejo po hudourniški grapi navzgor.Tako sem zgrešil pot, ki zavije takoj za klopco desno.Kmalu sem ugotovil da lezem preveč v levo,ampak trmast kot sem nadaljujem navzgor.Nato najdem prečno stezico in ko izgine se po ozkem melišču povzpnem na sedlo nad mano.Na sedlu me pričaka stezica v desno in pridem na vrh brez imena na zemljevidu s višino malo čez 1700m.Ker sem za vsako ceno hotel priti še na Vršič, sem se spustil Za Ak.Ker se nisem hotel preveč spuščati sem pod pečinami zavil v desno in po ruševju in med macesni le dosegel pot ki pride iz krnice Za Akom.Vrh sem dosegel po dobrih štirih urah kar naporne hoje,od Skočnikov naprej pravo brezpotje.Ker je bila ura že 13.sem se kar hitro spustil po poti naravnost z vrha navzdol proti Skočnikom. Na poti je nekaj polomljenega drevja ampak z malo pazljivosti se pot kar lepo vidi.Pri Skočnikih sem lepo videl kje sem ga zjutraj polomil.Ampak da ni bilo vse preveč enostavno sem pri vračanju spregledal odcep za planino Jasenje in se znova znašel v dolini pri mostu.Ker mi za ta dan še ni bilo dovolj tavanja ,nisem odšel v Martuljek po kolesarski stezi, ampak sem se vračal po gozdni poti ob vznožju hriba.Ker sem imel občutek da hodim že predolgo časa nazaj ,se sezujem in zabredem v ledeno mrzlo mrzlo vodo. No vsaj tu sem imel srečo,vodo sem prečil malo pred vasjo in tako pozno popoldne zaključil z turo.LP Miro

Sam vrh Rutarski Vršič ne nudi sicer najbolj odprtih pogledov na Martuljške vršace, ampak vsaka pot naj pa ponuja vrsto lepih doživetij in pogledov, kjer kar ne moreš takoj dalje, moraš občudovati.
Včeraj torej z našim PD po krožni poti na ta vrh in sicer s pričetkom pri starem železniškem mostu,
nato pa v dolino Belega potoka po lepo sledljivi potki mimo znamenitih skočnikov, spust pa v meni najlepšo krnico Za Akom s postankom pri Bivaku III. Sledil je ogled Mrzlih vod oz.Mahovja, ki pa v tem času žal ne nudi najlepšega pogleda, saj se je nanj podrlo drevo. No, smo pa videli kje ga iskati, ker sem se bo še potrebno vrniti.

Od Ingota dalje pa še spust mimo spodnjega Martuljškega slapu in na koncu občudovanje rožic ob poti.

Lepe osamljene stezice po dolini Belega potoka in v krnico Za Akom. Prijetno potepanje samota zagotovljena.

http://jelenkamenmajdag.blogspot.si/2017/09/rutarski-vrsic-skrita-gora-nad-dolino.html

Za Ak, Rutarski Vršič, Skočniki. Do Ingota je snega cm do dva,nato pa z višino narašča.Dereze sem nataknil pri odcepu za drugi slap.Naprej Za Ak stare sledi zamedene,tako da sem stopinje delal na novo.Pri zadnjih skalah sem zavil naravnost navzgor, tako da sem prišel naravnost do bivaka.Razmere za hojo so bile ves čas odlične.Na trdo podlago je padlo nekaj cm pršiča,vdiralo se mi je največ do gležnjev.Snega je tu več kot meter.Na Vršič sem se povzpel v glavnem naravnost navzgor,je bilo malo bolj naporno,a ker je bila podlaga trda je kar šlo.Po dobrih treh urah sem na vrhu,kjer me je prvič v tem dnevu pričakalo sonce.Po počitku se spustim do sedla ,od tam pa v ravni črti do Skočnikov.Še spust na planino Zaprete, od tam naprej pa verjetno najbolj nevaren del poti.Na razbitem kolovozu je bilo do dva cm snega ,spodaj pa gladko poledenelo kamenje.Vseeno sem malo bolj počasi ,ampak srečno prispel na izhodišče.