Šmarjetna glava

Poti ni, je pa možno brez večjih težav na vrh po zahodnem grebenu. Na sedelce se pride s poti Dolič - Planika, še najbolje, da se zavije gor pri helioportu.

Že nekaj časa me ni bilo gor,po spominu pristopa pa sledeče.
Na prvi vidni greben od Tržaške koče na Doliču se najlažje povzpnemo med Kočo in prelazom Dolič.Na isti greben nekoliko višje pridemo tudi iz poti Dolič-Morbegna,kakih 15 min mad kočo.Naprej sledimo nadaljevanju grebena,ki se vije v desno in prehaja v vršno sleme,ki postaja vedno bolj strmo.Spodaj na sever opazimo v globini pot Dolič-Planika,mi pa nadaljujemo po grebenu naprej.Držimo se mestoma vmes desnih JZ strani nad Doličem,kjer v kratkem po razčlenjenem skalnem svetu ne pridemo do vrha.Zgornji del je mestoma krušljiv,kjer plezanje ne preseže dobre Ist.Razgled je čudovit posebej na Triglav,ki ga vidimo s povsem druge perspektive.Tura je primerna za nevrtoglave gornike vajenih malo strmejših brezpotij,ki znajo poiskati prehode v skali.Čas vzpona od Doliča pa je pribl.45min.

Vsem hvala lepa za pojasnila. Ste mi momagali. Matta, ali tudi ti delaš BBP.

Bohinjska planinska pot:

http://www.gore-ljudje.net/novosti/38034/

Sedaj pa po knjižico BPP in še enkrat na Šmarjetno glavo.

S poti Triglavska škrbina - Dolič sva zavila proti Šmarjetni glavi, verjetno malo prezgodaj ker ni možičkov tako da sva se morala kar spustiti, da sva prišla na sedelce do grebena na vrh.
Vrnila sva se proti poti Planika-Dolič, kjer je sedaj kar nekaj možicev, ki jih pred leti ni bilo.

Ob svitu začnem na Rudnem polju. Malo pod Jezercem preplašim tri ruševke. Dve odletita takoj, ena se nekaj obotavlja, ravno prav, da pripravim aparat. Sem slikala, in na sliki je res ruševje sam ruševke ni nikjer
Na Jezercih dotečem skupino dobrovoljnih pohodnikov, so bili namenjeni na Triglav. Preko Studorskega prevala nadaljujem po Triglavski magistrali do odcepa za Velo polje. Z Velega polja, ki že sameva jo urežem proti Doliču. Pot ni strma a se mi je precej vlekla tja do koče na Doliču
Od koče se malo vrnem po stezi nazaj proti sedlu Dolič in kar po svoje zagrizem v strmino. Tam zadaj je Šmarjetna glava jo že najdem si mislim. Kmalu opazim možica, preko strmine se povzpnem na greben s katerega zagledam Šmarjetno glavo. Tu pa ni več kaj zaiti. S sedla pod Šmarjetno glavo pot poteka po grebenu. Kmalu pridem do edinega težjega dela na tej poti. Nekako se potegnem tam čez, in stopim na vrh Šmarjetne glave.
Kar dolgo posedim na vrhu in uživam v lepih razgledih. Ko sem bila spet spodaj na sedlu pod Šmarjetno glavo, me je vse bolj vleklo še proti Planiki. Od tam se lepo vidi steza za Planiko.
Nekaj časa postopam tam na sedlu, nisem se mogla takoj odločiti grem ali ne.
Grem, spustim se po šodrasti strmini, preko večjih skal se pomujam v dolinico spodaj. Par minut čez ravnino in že sem bila na poti za Planiko. Kar na smeh mi je šlo, tole je bilo pa super hitro
Na Planiki uživa nekaj ljudi, tudi jaz malo oddahnem. Nadaljujem proti Vodnikovemu domu in naprej proti Rudnemu polju.
Tudi danes sem se kar nahodila, pa lepo je bilo tudi Srečno vsem

Ajda vse čestitke za leeepo turco...verjamem da si se solidno nahodila ,vsak korak je bil vreden

@ajda evo ako ti to nešto znači danas sam jedno 4 puta gledao slike i stvarno jako lijepa tura, bravo

mukica in ibex hvala, mi je res v veselje, če moje slike še komu polepšajo dan
Lep pozdrav

Po vrnitvi s Triglava in prenočevanju na Velem polju sva se odločila za obisk Šmarjetne glave.
Po čudoviti Velski dolini sva šla proti Doliču, potem pa zavila na pot Dolič - Planika. Pod Šmarjetno glavo sva pot zapustila in se po snežiščih povzpela na zahodni greben Šmarjetne glave. Po grebenu pa potem na vrh.
Pod vrhom je nekaj pragov, ki jih preplezamo, sicer pa se vseskozi držimo grebena.
Ko sva se naužila lepih razgledov sva se po grebenu vrnila na snežišča pod njim. Potem pa kar po snegu vse do Doliča.
Nazaj na Velo polje in okrog Tosca na Rudno polje.
Lepo, zelo lepo!
Slike:
http://www.petersfoto.si

http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2013-07-17

Danes čez planino Konjščico in Velo polje proti Doliču. Malo pred kočo se odcepi pot proti Šmarjetni glavi (možic na odcepu). Tudi celotno pot do vrha označujejo možici. Z vrha Šmarjetne glave se vrnem nazaj na markirano pot in jo mahnem še na Mišelj konec in Mišelj glavo. Nekje sredi grebena se spustim v Mišelj dolino in se preko Malega in Velega polja ter planine Konjščica vrnem do izhodišča.

Današnji ( beri sobotni) cilj je odnesla prepozna ura, a nič zato, ni ravno, da v Trenti ne bi imela kaj za početi oz. za prehoditi...in sm šla, v Zadnjico, parkiram, prestavim avto, parkiram, ne ne, tu bo boljše...no, ko se prišla nazaj, se je topil na soncu...
Odločim se za pot čez Komar, kjer me kljub pozni uri, vsaj na začetku še objema senca, a sonce kmalu pokaže svojo moč in me spremlja celo pot...na Doliču se malo ohladim s pijačo in že sledim možiclnom na najbližjo sosedo Triglava...Šmarjetno glavo...ma je lep grebenček, največ kar šteje je mir, katerega najvišji sosed težko čaka in dočaka...do "sedelca" po isti poti, nato sem kar nadaljevala naravnost po grebenu, malo po svoje, malo levo, malo desno in "bum", markirana pot, ki pripelje iz Triglavske škrbine.
Sestopila po mulatjeri, pa mi je že kar hitro bilo žal, ma se vleče, pa vročina, neznosna, tako, da sem v Zadnjici kar poletela v Krajcarco, ki te dodobra zbistri, malo zaboli od ledene temperature vode, predvsem pa osveži...nato pa na zasluženo "limonado"

Vse tele tri različne zgodbe sem danes znova prebrala, in vse so me navdušile, sploh tista od Mitota s prejšnjega meseca, ko se je s Šmarjetne glave povzpel še na Mišelj konec in potem po svoje spust v Mišeljsko dolino, pa tudi ideja od Rozke iz Zadnjice čez Komar je dobra varianta. Že dolgo si ogledujem tole goro, računam, da letos pride na vrsto! Se že veselim.

Ta tura mi je bila ena lepših saj sem sploh prvič kolovratil po Malem in Velem polju. Tole moje zbiranje dvatisočakov je ena boljših stvari, ki sem se jih lotil saj odkriješ marsikatero novo zanimivo pot in tudi idej za nove podvige še z lepa ne bo zmanjkalo.

Res je, tudi jaz odkar zbiram dvatisočake hodim tam kjer drugače verjetno ne bi. Najbrž bi ponavljal iste bolj ali manj atraktivne vrhove po istih ali novih pristopih. Jaz sem jih od leta 1968, ko so me starši peljali na moj prvi dvatisočak (Triglav, tipično za Slovence) osvojil 119 od cca 190. Seznam sem povzel po Mirjana@Marko. Od tega 92 v zadnjih petnajstih letih, oziroma 52 v zadnjih petih.
Morda pa kdaj poizkusiva kakšnega novega skupaj, čeprav je med nama 16 let razlike.

@taubi4,preko 300 je vrhov višjih od 2000 m.

Na wikipediji je seznam 352 slovenskih dvatisočakov

Še precej jih manjka na tem seznamu!

Tudi jaz sem povzel seznam od M&M in sicer širši spisek kjer jih je nekaj čez 400. Zame je dosegljivih morda 280, s kakim dobrim vodičem (taubi4 ) pa še kaki čez. V zadnjih treh letih sem jih prejšnjim osvojenim dodal preko 120, tako da se bližam polovici seznama.
Dprapr, morda obstaja še kaki podrobnejši seznam? Najbrž manjkajo taki, ki so dosegljivi samo za gornike tvojega kova.