Škrlatica

Snega je malo. Nekaj zaplat, ki so se ze danes dopoldan topile. Do jutri bodo gotovo ze precej manjse ali jih sploh ne bo. So bolj moteci mokri kamenji, ki so potem drseci.
So pa pod zadnjo steno “zapuscene” palice, pisane crocske in vreca z nekaj robe. Po videzu deluje stvar stara ze nekaj dni. Upam, da je kdo to pozabil, da ni bilo kaj drugega. Lp

@redbull, Lunatrixz pravzaprav je nekaj pametnega svetoval Se pa strinjam, na napakah se učimo. Sem pa mnenja, da če se nekaj naučimo na lastni napaki, potem ni potrebno zviška gledat (oz tako odgovarjat) ljudi, ki se tega "še" niso naučili in mogoče kaj takega vprašajo. A ni boljo odgovorit, kot da morajo še sami ponovit napako, da se bojo kaj naučili?

Mnenje Špik proti Škrlatici? Škrlatica veliko težja?

Tehnično težja in daljša od Špika.

Špik 1.50, Škrlatica 2.40. (krat 2 ali 3, kolikor ima pač nekdo kondicije)

Je pa treba navest čase, da se ve, kdo je najjači, pa čeprav se sprašuje o težavnosti Al pa sm sam jst čudna, ker hodim v hribe zard užitka, ne zard hitrostnih rekordov
Škrlatici je težavnejša, saj ima tud več "plezalnega" dela, ki je precej skopo zavarovan, glede na ostale zavarovane poti pri nas in glede na to, da gre za našo drugo najvišjo goro, kar je mene še najbolj presenetilo (npr. Triglav je gora železja prot Škrlatic). Sem se pa tud na Špik fejst namatrala in hodila skoraj 5 ur. Da ne bi kdo mislil, da smo vsi tok hitri in bi zard tega v depro padu

Ste pa pozabili povedati, da je nekaterim v užitek tudi malo hitreje stopiti

Ko berem čase od lijaneje, se lahko samo popraskam po glavi In ko redbull napiše, da je nekaterim v užitek malo hitreje stopiti, me kar stisne, ko si skušam predstavljati kaj pomeni "malo hitreje"

Na oba je večji del naporna in enolična hoja. Samo v zgornjem delu postaneta zanimiva. Škrlatica malce bolj. Tudi po težavnosti.

Dejan, in prav je tako, kakor komu paše, zard mene lohk šprintate, ne sam malo hitreje stopite Ampak odgovor lijaneje nima veze s težavnostjo poti in vprašanjem Kawasakija, ampak je samohvala. A če jst nism tok hitra, bolš da sploh v hribe ne hodim, pa čeprav vsak vrh dosežem znotraj predvidene časovnice??
Se pa pod oba ostala komentarja podpišem. In naj dodam, da meni ti dve poti zaradi enoličnosti nista bili prav nič simpatični. Pa srečno

Ja, bolj zanimiv pristop na Škrlatico je recimo z Velikega Oltarja
Šalo na stran ljudje. Hiti počasi. S to mislijo vam želim povedati da ni važen čas. Važen je varen povratek v dolino brez naših odhodov od doma.

Juš, točno tako, hiti počasi oz. hiti tako, da je varno Pa poklon za ves vaš trud, požrtvovalnost in čas, res ste super fantje
Primož, zakaj počasnost povezuje tveganje? Če greš počasi in varno s konstantnim tempom, v čem je lahko problem (razen, da te ujame noč, če si tako počasen)?

Daljši čas ture, večja izpostavljenost npr. popoldanskim spremembam vremena. Dalj časa je potrebna popolna koncentracija. Več možnosti, da te ujame noč. Pa tudi, na zahtevnejših delih poti to pomeni tudi dalj časa, ko se zadržuješ na območju objektivnih nevarnosti (npr. padajočega kamenja). Se ne strinjaš?

Hmmm, priznam, da na to nisem niti pomislila Ok, tam, kjer veš, da je malo bolj nevarno, pa ja hitriš stopiš, ne da boš mel zdej piknik pod steno, kjer kamenje dol leti Pa če veš, da bodo popoldne nevihte, greš bolj zgodaj od doma oz. izbereš krajšo turo. Ne vem, jaz nisem imeli nikoli težav (trkam na les), res pa tudi je, da nisem fuuul počasna, ampak vedno v predvidenem času oz. še prej (kok prej pa odvisno od počutja), pa da turo in vreme naštudiram v nulo oz. kolikor se da. Pa vedno mam v glavi, da si na vrhu šele na polovici poti in da se 80 % nesreč zgodi med sestopom, tako da grem preudarno gor in dol Pa srečno.

Je že tako, da “hitri in počasni” časi vznemirjajo marsikoga. Mene ne motijo ne eni ne drugi.
Se pa lahko zgodi, da si ob nepravem času na nepravem mestu. Včasih prehitro, včasih prepozno. Tako preprosto je to.

S hitrostjo ni nič narobe. Dokler ne prehitiš samega sebe, kar gre

Ko smo ravno pri Skrlatici in hitrostih, bom malo dopolnil dogodivscino izpred nekaj tednov.

Hodili smo tako da sta dva clana odprave hodila hitreje - tako kot hodimo ponavadi, jaz in prijateljica pa malo pocasneje. Se vedno pa s postanki pod markiranimi casovnicami. Dan je bil tudi zelo vroc, tako da se je zgodilo to kar se nam drugace zelo redko: dobro uro preden smo prsili na cilj smo vsi ostali brez vode. Ni bilo posebne krize, ampak kot kaze tudi med daljsimi pavzami, posedanjem in razgledovanjem, ter nasploh v daljsem casovnem obdobju porabis vec vode, ceprav manj divjas. Nihce ni dehidriral tako da ni bilo panike.

Ko smo zaceli smo prehiteli neko planinsko drustvo cca 15ih pohodnikov, ki so bili verjetno stari od 50 let naprej. Kot skupina so hodili malo pocasneje in se proti vrhu tudi ze kar raztegnili. Eden izmed njih ki sva ga srecala ze pri sestopu v tezjem delu se je odlocil da ne gre vec (ocenil sem da so bili ze kakih 7+ ur na poti in da do vrha manjka se cca 1 ura). Pa sta ga dva sopotnika prepricevala da naj se malo stisne. Dal sem mu en gel in malo cokolade ter povedal da naj spije nekaj cez ta gel. Ker so mu svetovali da bo hitrejsi brez nahrbtnika ga je pustil nekje po poti.... in seveda tudi vso vodo in ostalo opremo, nicesar pa ni prelozil drugim. Skupaj so imeli se liter vode in uro do vrha (ter sestop do nahrbtnika oziroma v Vrata).

Nevarnosti je veliko tudi ce si previden in gres pocasi. Pomojem je najbolje po svojih zmoznostih in tako da se malo ustavis in pogledas okrog. Kaj imajo pa rekorderji Triglava, dirkac ki je osvojil 5-6 najvisjih slovenskih vrhov v 14urah ali pa "rekorder" transferzale od hribov mi pa najbrz ne bo nikoli jasno. Vsakemu svoje...

Lukito, takih sem jst srečala tudi po drugih gorah kar nekaj - pod Kranjsko Rinko (po zavarovani poti) je bil en starejši tip čist preč, da mi mogel ne naprej, ne nazaj, pod vrhom Jalovca pa so žensko zagrabili taki krči, da tudi ni nič mogla. Pa sem obema dala tekoči magnezij v ampuli, pa sta bila potem OK, tok da sta lahko vsaj sestopila v dolino (po daljšem počitku seveda).

Ja kaj imajo rekorderji od hribov. Enim je pač všeč, da se razgledujejo, spet drugim pa razgledi pač niso pomembni. Nekateri radi plezajo, spet drugi pa ne. Jaz npr. se grem v hribe samo sprehodit. Ljudje smo pač različni ane.

Ampak tudi pri teh ta počasnih, ki "opazujejo" je zanimivo, da v veliko primerih prav nič ne gledajo okoli sebe. Meni se redno dogaja, da se včasih samo par metrov umaknem, pa me že nihče ne opazi. Res pa je, da ne nosim oblek v kričečih barvah.

Recimo. Ko je bilo zaradi korone vse zaprto, sem vseeno hodil v hribe, ampak sem se drugim umikal. V enem takšnem primeru sem nekoga opazil že na precej več kot 100 metrov pred sabo, zato sem se mu umaknil iz poti po bregu navzgor, da je imel svojo glavo v višini mojih nog, jaz sem bil pa od poti kakšna dva metra. No in me sploh ni opazil, ko je šel mimo.

Podoben primer se je zgodil, ko sem se na povsem ravnem terenu v gozdu sicer umaknil za približno 12 metrov - za dolžino hiše, da sem v miru pomalical in me dva mimoidoča v razmaku več minut sploh nista opazila. Kasneje sem ju dohitel in povprašal, če me res nista videla.

In to je samo par primerov.

Tekoči magnezij v ampuli, gel,... Zanimivo.