Senčna stran Kanina

Snega še veliko, del plazovine nad Gilbertijem bo morda celo 'zdržal' vse do nove zime...

Že nekaj časa me je mikalo, da dam vsaj še enkrat smuči nan noge in tako sva se zapeljala do Nevejskega sedla in z Davidom odkorakala proti koči Gilberti. Smuči je treba nosit kar precej, praktično do razcepa. Nisem gledala na uro, ampak gotovo ne samo petnajst minut kot so potrebovali nekateri prejšnji teden.Potem sva nadaljevala pot do sedla Prevala, kjer pa nuju je čakalo prijetno presenečenje: srečanje z najinim prijateljem Igorjem Zlodejem. S sedežnico smo se peljali še na zgornjo slovensko stran, kjer je bilo danes praznično, ker se zaključuje sezona...Malo smo še poklepetali in se poslovili. Smuka v dolino je bila prav prijetna.

Zopet smo bili na teh koncih, in sicer sem šla v torek do Gilbertija. Tokrat sem se bolje organizirala in sem šla s telovadnimi do snega, pancerje in smuči pa sem nosila. Novozapadli sneg je bil nekoliko težak, na progi je podlaga premehka, torej občasno naletiš na kamne. Srečala sem še nekaj ljudi s Trbiža, pa tudi delavce, ki pridno pospravljajo mreže. Pri koči samootno. Lep sončen dan.

Ker je turna smuka nekaj najlepšega kar lahko počneš v gorah, sem tokrat izbral poletno turno smuko. Z Nevejskega sedla se z gondolo zapeljem do koče Gilberti (povratna karta stane le 10 €, urnik žičnice od 8.30 do 16.30 ure vsak dan preko poletja)Od koče po stezi na sedlo Bila peč in še kakih 15 minut naprej po mulatjeri, potem pa gor proti kaninskemu ledeniku. Od zadnjega obiska je snega sicer nekaj pobralo, a ga je še vedno več kot dovolj. Grem vse gor do začetka ferrate Julija, potem pa odsmučam v levo proti vzhodni steni Vrha Krnice, spodaj zavijem spet v desno in tako kar precej nizko. Spet naložim smuči na nahrbtnik in nazaj gor. V drugo smučam bolj v desno, sneg odpuščen kakih 5-10 cm, uživaški. Smučam daleč dol in še nižje bi lahko, ampak se ustavim in prečim v desno pod severno steno Srednjega Vršiča, se povzpnem čisto pod steno (višje od sella Ursic) in spet odsmučam. Nižje prečim preko kopnega v desno grapo, po kateri odsmučam vse dol do mulatjere. Odlično. Smuči na nahrbtnik in nazaj na sedlo Bila peč, ter dol do zadnjih ostankov snega pod kočo Gilberti. Še nekaj 100 metrov odsmučam, potem pa gor do Irene, sledi kratek klepet ob radlerju in z gondolo v vročo Nevejo. Za turno smučarske navdušence bo snega vsaj še do konca meseca dovolj.Seveda pa priporočam tudi ostalim. Do bivaka Marušič na vzhodni rob Rezijanskih gora je od koče Gilberti prav lušten sprehod, primeren tudi za družine.Za bolj izkušene pa vzpon na Vrh Krnice in V. Kanin, ali po ferrati Julija ali pa celo dol v Rezijo, ali v Tamaroz v Reklanici.

Krasno,da se še da takole smučati že skoraj med rožcami,neverjetno!.Opaziti je bilo po sliki tudi nekaj ponvic,a verjetno ojužene niso delale problema pri smuki.Imel si klimo in snežno zadovoljstvo pod sabo,dobra ideja.

Čestitam tudi za lepe fotke

ja, pa za lepe nogce...

Danes sva bila z Rokom na Kaninu po ferati Julija. Na severni strani je še veliko snega, zato je potrebno nekaj previdnosti. S seboj sva nesla tudi smuči saj sva hotela malo posmučati. Na koncu smučarije le ni bilo tako malo, saj sva smučala od zadnjih zaplat ob ferati v steni Kanina vse do "konte" pod Belo pečjo, praktično brez snemanja smuči. Da je bil dan popoln naju je med povratkom do Gilbertija še napralo.

Ta vikend sva nameravala prvotno ostati doma, toda lepo vreme naju je v soboto zvabilo na Matajur, toda že v Čedadu nama je bilo jasno, da je plan neizvedljiv, saj je nebo postajalo iz minute do minute bolj črno. Danes pa smo bili radovedni koliko snega je na Nevejskemu sedlu. Že ob parkirišču je zaplata snega, gor po progi in pod Gilbertijem pa ga je kar nekaj centimetrov. Srečala sva le enega Italijana. Na vrhu je začelo snežiti, ko smo prispeli do parkirišča pa je bilo ponovno vse jasno. No, splačalo se je na prvi sneg! Kuža je bil zelo vesel, midva pa tudi.

Sedaj še odlična turna smuka, pred otvoritvijo smučarske sezone - priporočam!

Dopoldan sploh ni bila senčna stran, ampak zelo sončna, popoldan pa, ja malo oblakov se je navleklo, sicer pa daljši zapis na TKG-Trenutne razmere.

Že zgodaj zjutraj je bilo toplo in pa južen sneg. Po progi na sedlo Bila peč, tu levo pod sedlo Vršič ter peš na škrbino v Pečeh. Sledil je pohod po grebenu na neimenovan vrh s pogledom v dolino. Vračal sem se v smeri vzpona le da sem spust začel z vrha sedla. Sledilo je uživaško smučanje med plaziči snega.

nedelja , 29.4.2018 , turni smuk

Sedlo Vršič (Uršič) , Sella Ursic

Ko se zapre smučišče, moraš vseh tisoč dvesto in še nekaj metrov navzgor opraviti peš. Ker taisto pot potem presmučaš, si konec ture zaželiš, da bi jih bilo navzgor še nekaj sto več, saj bi jih bilo potem tako prijetnih in užitkov polnih tudi navzdol toliko več. Prelesten dan in nadvse solidne snežne razmere, saj sem ujel primerno uro za spust in ni bilo več jutranje trdo, še manj opoldansko mehko. Nekoč, pred letom in leta pred tem, je bila ta tura in mnogo kotičkov blizu tej, tedensko opisana na teh straneh. Igorju tako ljubi kotički, ki jih je poznal skoraj bolje kot svoj žep. Zato in ne samo zato je bil današnji potep tudi lep spomin nanj in na pota, ki sva jih nekdaj opravila skupaj.

https://tubojan.blogspot.si/2018/05/na-zlebeh-sedlo-ursic-vrsic-sella-ursic.html

Živjo, ker Kanina ne poznam, me zanima, če so še kakšna snežišča na poti na Kanin in Prestreljenik z D postaje ali kakšne druge posebnosti? Hvala.

Na Prestreljenik iz D postaje sta obe poti kopni (ferata, pod žičnico). Za Kanin pa žal ne vem.

Na Kaninu smo bili včeraj od postaje D,malo od odcepa proti oknu je manjše snežišče,ki ob previdnosti ne bi smelo delati težav,ostalih posebnosti ni.Srečno

1. 8. sem prvič obiskal Kanin in Prestreljenik. Ob 7.00 z gondolo do D postaje in nato proti Kaninu. Pot mi je bila zanimiva, ne preveč zahtevna in krajša od pričakovane. Bilo je nekaj kozorogov, ki so prožili velike kamne na pot preko melišča, dobro, da sem bil pred njimi. Sam vrh je dokaj neurejen, saj je na njem uničen križ, žiga ni, vpisne knjige tudi ne. Te pa zamika, da bi nadaljeval pot po grebenu, a to bo drugič.

Nato sem se vrnil proti oknu, kamor se zgrinjajo turisti, ki imajo na melišču zaradi svoje obutve kar nekaj problemov, posebej pri sestopu. Okno je zanimivo, kakor tudi ferata, ki ni težka, a popestri celotno pot in je lepo speljana in razgledna. Police niso ozke in tudi globina ni pretirana, jeklenica nas spremlja ves čas. Vrh pa ponovno navduši z razgledi. Celotna tura je bila super.

Me pa zanima čemu služijo tiste naprave na vrhu Prestreljenika, če kdo ve?

Mogoče za proženje plazov???

Sla ima prav.

Lepo je prebrati Igorjeve besede, ki jih pa na žalost ne bo več. Slava mu.