Prehodavci - Morbegna

A lahko potemtakem sklepamo da je bil nekakšen "tihi interes" s strani države da se Morbegna podre?

/ Splošni pogovori / uničevanje bivakov, kulturne dediščine...

Pa smo spet tam... Oglejte si rajši kaj ste pisali januarja. Pa še sliko Viharnika si oglejte od Staničevega zavetišča. To bi doletelo tudi ta bunker in ruševine. Lojz bo zelo vesel, ko bo izvedel, da mu zopet delate reklamo. Pa naj bo še tak "premaknjenec", če ne bi skrbel za bunker, bi tudi ta postal en visokogorski "skret". Vsakega prijazno sprejme, tudi čez noč, nikomur ne odreče gostoljubja. Sedaj pa v napad

Zelo poučen je članek G. Žorža v Planinskem vestniku, ki lepo prikaže, kje sta stali Caserma V. E. in Capanna Morbegno.
Tako, da nima več smisla obtoževati g. Žaklja, da je porušil Morbegno, ker je sploh več ni bilo, ko si je on začel tam blizu urejevati bivak!

Nisem mislil, da bom sprožil toliko polemike o Morbegni, Žaklju itd. Dejstvo je, da smo po vojni imeli na Zahodni Triglavski planoti prazno, a povsem opremljeno kasarno, žičnici do nje in na Dolič. Za to, da je vse to propadlo v nobenem primeru ni kriv moj soobčan Alojzij Žakelj - če bi država na tem prostoru delala drugače, verjemite, da Žaklja tam ne bi bilo. Tudi v članku v PV nihče ne kaže na Alojza Žaklja, temveč na državo (preteklo in sedanjo).

Ta objekt "ni smel" postati planinska postojanka, ker bi s tem odvzel višinski primat Triglavskemu domu na Kredarici. Namenoma je bil prepuščen zobu časa.

če bi bilo kaj uporabnega od Morbegne bi država že vse pokradla. Tako kot to dela po SLO ozemlju dan za dnem...ubadajte se s težavami pred pragom, ne pa nekje v visokogorju stran od nas.
je pa škoda za propadli objekt...s poštenimi ljudmi na čelu, bi lahko bil danes najvišje ležeči muzej v SLO. Pač, smo pač v SLO...jebiga...

Spoštovani, da ne bo pomote: nisem govoril o
kulturni dediščini, kar navaja "Žiga22", temveč sem samo opozoril na članke v PV avtorjev Grega Žorža in Dušana Škodiča. Bistvo je navedel tudi "dprapr". Še enkrat: ne gre za Morbegno, temveč nekdanjo italijansko vojašnico (Caserma V. E.III.).

Sicer v obratni smeri, ampak je prav vseeno.

Iz Zadnjice najprej po tovorni poti, potem pa gor po stari trentarski poti na Plemenice. Pot lepo sledljiva, čeprav vsaj na dveh mestih zagruščena od posipov in podora. Pod Plemenicami nekaj snega, ki pa ni predstavljal težav. Ker Triglav ni bil v načrtu sva šla na Glavo v Zaplanji in potem dol na Dolič, ter v konti pod Doličem na Kanjavčeve police. Pot brez posebnosti, na dveh mestih sta izpuljena nosilna klina jeklenice. Koča na Doliču se zapira v torek, Zasavsko pa so zaprli v nedeljo.