Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    

Nameravana odstranitev Aljaževega stolpa s Triglava

Print
anjuša18. 07. 2009 20:35:11
Danes sem slišala kaj je v načrtu..nezaslišano! Aljažev stolp mi ni dostopen na vrhu Triglava, pa si ga niti slučajno ne želim videti ali dotakniti se ga v muzeju, ostane naj tam kjer je in PIKA!!
Ali je to zopet en primer "DEBELE KUVERTE"?
Se bo zadeva zopet reševala čez nekaj let, ko bo škoda že narejena??

všeč
stankoju18. 07. 2009 20:36:45
No danes so tudi na POP TV objavili da bo premestitev stolpa še letos in predstavniki muzeja so tudi povedali, da potrebujejo nekaj atraktivnega kar bo bolj privabljalo obiskovalce v muzej.Tako da so naša predvidevanja bila točna, gre se jim samo za popularnost in ne za stolp, ki bi ga bilo potrebno obnavljat na vrhu Triglava kamor tudi sodi.Ne vem kdo so PZS a nismo to tudi vsi njeni člani, potem bi bilo potrebno vprašati tudi nas.
1
všeč
geppo18. 07. 2009 20:45:07
So ja nori...to bo va vabilo ljudi množično v muzej??
Lp
všeč
heinz18. 07. 2009 21:04:56
Sam se močno strinjam s tem, da gre tu za še en primer DEBELE KUVERTE!
Fantje in dekleta, razmišljati bomo morali o tem, za kateri vzvod je treba potegniti, da se ta kriminal ne bo udejanjil.
Začnimo zbirati predloge, ne vem, -podpise, ali kaj podobnega..
Upajmo da je v slogi in večini še kaj moči, da se ta zadeva prepreči.
všeč
serajko18. 07. 2009 21:36:47
mislim , da bi bilo potrebno v muzej postaviti Ekarja in to v originalu.!!
všeč
stankoju18. 07. 2009 21:43:49
Stolp mora ostati tam kamor ga je postavil JAKOB ALJAŽ, sicer je bil trud JAKOBA ALJAŽA in njegovih somišljenikov zaman.
všeč
viharnik18. 07. 2009 21:58:22
Tudi jaz se močno strinjam s komentarjem Triglavskega na POP TV.Povsem za lase privlečen je izgovor,da se bo stolp pravkar podrl.Če ga niso mogli omajati stoletni viharji,potem ga tudi nespametna pohlepna misel nekoga,ki nima nobene zveze z gorami,kaj šele s Triglavom,ne more.Kar se pa tiče ogleda stolpa,pa so ga ljubitelji Triglava že mislim da vsi že videli in ga imajo na starejša leta,ko ne morejo več v hribe,še vedno v lepem spominu,ostali pa tako in tako ne bodo stopili čez prag planinskega muzeja.Naj dajo repliko muzeju,stolp pa naj počiva na gori.Vse stvari,še posebej pa stare,se navzamejo kozmičnih energij,ki prispevajo k biseru gore in sevajo zdravilno energijo,še posebej na grebenih in vrhovih,kjer je prane(negativni ioni) obilo.Mislim,da gre pri tej stvari za samo marketinški konstrukt in ga lahko povsem inačimo,kot če bi se nekdo spomnil odstraniti Jakobov ali Kugijev spomenik in ga premstiti,kdo ve kam.Stvari,kjer jim je mesto ,imajo nek globji pomen in tam morajo tudi ostati.Lep gorniški pozdrav istomislečim!
1
všeč
Fazo18. 07. 2009 22:02:20
V kolikor se to zgodi, za vse večne čase preziram PZS in bom to povsod jasno in glasno povedal. Upam, da bodo tudi drugi tako pametni in se izčlanili iz te zveze. Že zaradi samega pomisleka na to jih preziram, kaj šele če bodo to zares storili.
Kot pravim, upam, da ne bom edini, ki bo bojkotiral PZS (z njihovim muzejem, kartami (obstaja alternativa), popusti,...).

Lp, Matevž
všeč
izvorc18. 07. 2009 22:10:13
pozdrav,ja sam bio prije dve godine prvi put na Triglavu,ali samo sam uspio doci do Kredarice...nikakav planinar...i naravno da mi je zelja mozda ove godine do vrha na kojemu je simbol taj stup. I kad se sjetim Triglava odma mi je u glavi Aljazev stolp makar sam los planinar. Evo, samo zelim reci da vas podupirem u borbi za ostanak toga simbola...pozdrav iz Medjimurja.
1
všeč
bono18. 07. 2009 22:38:40
Če se bodo zbirali podpisi sem definitivno zraven! Sam še nisem bil na Triglavu, ampak bi rad videl (potipal) originalen Aljažev stolp, ne pa neke nove pločevine!
všeč
GITA18. 07. 2009 23:38:18
No, zdaj pa imam "štalo" doma mežikanje. Ko sta hčeri danes ujeli novico na POPu sta začeli na veliko navijat, kako moramo NUJNO še to poletje na Triglav, dokler bo gor še stal originalni stolp. In ta zgodba jima nikakor ne gre v glavo, ker znata "na pamet" dedijeva pričevanja, kako so ne vem katerega leta nosili dvakrat na dan "v bariglcah" vsak po 25 litrov vode na vrh za betoniranje, ko so obnavljali stolp. Zakaj se ga vendar ne da obnoviti danes, ko gor letajo helikopterji in lahko zvozijo potreben material za obnovo? No, na to vprašanje nisem imela pripravljenega odgovora, vsekakor pa smo zraven pri kakršnikoli akciji, ki bi preprečila to neumnost.
všeč
boni18. 07. 2009 23:49:25
Pa če se za vse pišejo peticije, pa naj se še za Aljaža. Samo ne vem , kako se to naredi in kje to sprožiti, da bo imelo kakšno veljavo. Ali kdo ve?
všeč
Kozorog19. 07. 2009 00:02:13
Gospodje fotelčkarji na PZS mi članstvo enostavno Aljaževega stolpa za povečan obisk v muzeju ne damo. Tam postavite kopijo in jo kažite turistom. Če ne boste upoštevali mnenja in večine članstva mislim, da boste ostali brez velike večine članov. Ne gre za zaščito stolpa da smo si na jasnem ampak za nepotizem in zaslužkarstvo!!!!!!!!!!!!
všeč
GITA19. 07. 2009 00:39:29
Mogoče malo utopično - ampak, kaj pa kar pobuda za razpis referenduma zmeden? Če smo jih imeli že toliko za vse mogoče, zakaj pa ne še enega? Me prav zanima, za koliko bi se zmotila, če napovem, da izid ne bi bil dosti slabši od tistega, ko smo se odločali za samostojno Slovenijo? Saj vem, mogoče sem prevelik optimist zmeden
všeč
Kozorog19. 07. 2009 01:07:22
Ravnokar sem poslal odprto pismo PZS naslednje vsebine:

Pozdravljeni!

Sem član PZS in dolgoletni simpatizer volonterskega dela vseh, ki so ali smo pripomogli tako k ohranitvi poti kot gora v naši lepi Sloveniji.

Nikakor ne morem razumeti enostranskih odločitev o prestavitvi Aljaževega stolpa z vrha Triglava, ker z zdravim razumom nima nikakršne zveze. Ne vem in niti ne želim vedeti zakaj se vodstvo PZS do nas članstva ignorantsko obnaša ter želi simbol Triglava in slovenstva kar na enkrat prestaviti v muzej v katerem boste nam Slovencem vzeli ponos in vero v najvišji vrh Triglav. Verjetno mora vsak izmed predsednikov in vodji pustiti nek svoj spomenik in v tem obdobju naj bi to vodstvo pustilo spomenik tako, da nam odvzame simbol slovenstva in ga postavi v muzej. Na njegovo mesto pa postavi kopijo. Kopijo lahko postavite tudi v muzej, stolp, ki je v odličnem stanju, pa pustite na mestu, kjer je. Namesto plačila helikopterskega prevoza pa raje dajte denar za obnovitev stolpa, ki se bo po vašem mnenju sesul. Resno se vprašam, kdaj ste bili nazadnje na vrhu, da si upate tako neosnovano trditi take stvari.

Kdaj ste nazadnje dali kak dinar, tolar ali cent za ohranitev te kulturne dediščine, ki nam jo sedaj želite administrativno vzeti in nas vse tiste, ki se še bomo vzpenjali na Triglav, narediti kulturne in duhovne invalide?

Lahko vam samo sporočim, da me je sram, da vodi našo PZS nepotizem in zaslužkarstvo. Res sramota za Slovence, ki smo že od nekdaj častili našega očaka Triglav!

So za neodgovorna ravnanja res potrebni referendumi, da le ti pridejo k pameti?

Matija
všeč
stankoju19. 07. 2009 08:20:13
V knjigi "Spomini" Jakob Aljaž na zelo zanimiv način opisuje, kako in zakaj je potekala gradnja Aljaževega stolpa.

" Stolp sem napravil na svoje stroške ter ga pozneje podaril Slov. Plan. Društvu. Vrh Triglava sem kupil od Dovške občine za 1 fl. Bil sem najvišji posestnik.

V tej najvišji zgradbi v naši državi se hrani spominska knjiga, štampiljke, trije okrogli stolčki za počitek, posebno ob mrzlem vetru, in na steni je naslikana panorama z imeni daljnih in bližnjih gora.

Ob mrzlem vetru je v stolpiču dobro zavetišče, seveda le za trojico, četvorico ljudi. Prvotno sem imel v njem tudi samovar in steklenico špirita; to je bilo v tistih časih, ko so na planine zahajali le idealisti - poštenjaki.

Zaradi vetra in snega so vrata majhna in nekoliko od tal. Posamezne kose stolpa, iz debele pocinkane pločevine je izdelal in na Triglavu skupaj zbil g. Anton Belec iz Št. Vida nad Ljubljano.

Železni stebri (Winkeleisen) znotraj stolpa so v skalo z betonom zaliti. Strelovod drži na severni strani od strehe 25 m daleč pod sneg.

Žica je bakrena. Pa strela gre tudi po drugih žicah v skale, izmed katerih je eno zelo razneslo.

Zaradi stolpa sem imel veliko pravdo. Nemci so me tožili, da sem pokončal podzemeljsko triangulacijsko točko I. reda, kar pa ni bilo res, ker so vrh Triglava pred 40 leti civilni inženirji postavili le leseno piramido za merjenje, ki so jo pa vremenske nezgode pokončale.

Tožil je češko-nemški deželni geometer K., ki je ukazal radovljiškemu geometru, naj zasliši kmete, turiste, lovce, vodnike - in to vse za mojim hrbtom. Preiskava je tekla že pol leta, preden sem jaz kaj izvedel. Dotične obravnave in poizvedovanja sem deloma zaupno v roke dobil.

Jaz pa sem imel dobre priče, da so pred 40 leti merjevci postavili le leseno piramido, ne pa podzemeljsko triangulacijsko točko položili. Priče so bile: Požganc (Janez Klinar) in srenjski sluga Gregor Legat. Nemci so se že košatili, kajti deželni geometer je bil zažugal:

" Triglavski stolp bomo odstranili in župnik Aljaž bo plačal 1000 fl. kazni."

Jaz pa sem vedel, kar sem vedel, in sem se jim na tihem rogal.

Ko smo sedeli v Radovljici v gostilni na vrtu in mi je župnik Berlic rekel:

"Nemci zoper tebe na Triglavu nekaj rujejo", mi je ušla samozavestna gorenjska zafrkancija:

"Vsi skupaj se bodo pokakcali".

Vsa družba je prasnila v smeh, med njimi tudi sodni svetnik.

Zanimivo je tudi, kako sem potegnil načelnika nemške Sektion Krain, ko je tekla preiskava zaradi Triglavskega stolpa, in smo pri Šmercu skupaj pili.

Rekel mi je: " Mi stolpa tukaj ne bomo trpeli. Tukaj mi delujemo in stolp se mora podreti !"

Prosil sem ga navidezno prav ponižno, naj stolp vendar pusti, kajti - "Saj veste, kaj je pleh. V 5-ih letih ga rja sne in vsega je konec ! Načelnik prikima zadovoljno: "To je pa res!"

Z veseljem sem potem Slovencem pripovedoval kako sem mu mustače potegnil. Triglavskega stolpa pa še do današnjega dne ni rja snedla.

Vseh sitnosti so me končno rešili vojaki.

Stotnik Schwarz je dokazal, da poprej podzemeljske triangulacijske točke na Triglavu ni bilo, ampak da so civilni geometri le leseno piramido postavili.

Prosil me je, da je vzel stolp za mero in sicer črto med streho in steno ter je v sredi stolpa zakopal škatlo s pergamentom kot resnično triangulacijsko točko, ter je rekel:

"Sedaj je stolp pod cesarskim varstvom, ostane pa Vaša last. Prepisati ga ni treba. Nobeden nima pravice stolp poškodovati in iz Dunaja sem dal ukaz na okr. glavarstvo, naj orožniki vsako leto pogledajo, ali je kdo stolp poškodoval. Če pa Vi na stolpu kaj predelate, nam tudi naznanite."

Vesel sem bil, ker sem dobil popolno zadoščenje, in Aljažev stolp je bil kmalu širom znan, po planincih, po pripovedovanju in po razglednicah, zlasti pa je med Ijudstvom zaslovel po Janku Mlakarju, ki je v Družbi sv. Mohorja popisal, kako je Trebušnika peljal na Triglav in ga je komaj stlačil v stolp.

Ko pa se je Trebušnik v stolpu najedel, se bere in na sliki vidi, kako ga skozi premajhna vrata ven vlečejo, da na ves glas kriči. Ta dovtip je šel po vsem slovenskem svetu in je Trebušniku samemu všeč.

Nastal pa je Triglavski stolp takole:

Leta 1895 smo ga šli postavljat jaz, mojster Belec z enim delavcem in moja dva delavca Požganc in Kobar.

Takrat smo prenočili v stari mali Dežmanovi koči, saj Slovenci še nismo imeli nobene koče.

Bila je gosta megla. Zato zjutraj jaz nisem šel na vrh Triglava, ampak sem ostal v Dežmanovi koči, od koder sem poslušal, kako zbijajo skupaj posamezne kose Triglavskega stolpa.

Pogovarjal sem se z oskrbnikom Dežmanove koče: kozarjem Vilmanom, s katerim sem bil že prej znan ker je bil doma iz Mojstrane.

Ta mi je prijazno in zaupno rekel: To je sreča za Vas, da nocoj ni bilo Nemcev tukaj; sicer bi za Vas ne bilo prostora. Bilo je malo postelj ob steni, po dnevi so postelje na steno kviško pnpenjali. Nemški turisti, člani Alpen-Vereina-seveda-imajo prednost pred Slovenci.

V tistem Irenutku sem sklenil da naredim Triglavsko kočo, in sicer kočico samo za sebe in za par prijateljev. Če pa se bo Slov. Plan. Društvo na moj poziv zdramilo, bomo delali veliko kočo, kje, to bom prihodnji teden ogledal; če drugod ne najdem prostora in mi nihče ne pomaga, bom svojo kočico postavil vštric Dežmanove koče 10 korakov od nje... - tako užaljen je bil moj narodni ponos.

Šlo bo! Svet je naš, Dovške občine -137 upravičencev, med katerimi sem tudi jaz - pa bi se na našem svetu Nemec tako šopiril, da bi Slovenec le s strahom šel na Triglav ? Ne !

Nekaj let pozneje me je v Mojstrani neki Nemec, ki je s Triglava prišel, srdito napadel, rekoč: Kako se predrzne Slov. Plan. Društvo na Triglavu kočo delati, ko smo mi Nemci pot gori naredili!

Drugi teden grem zopet na Triglav, spremljal me je pevovodja Matej Hubad, ki je bil slučajno pri meni, da pogledam Triglavski stolp in določim prostor za slov. Trigl. kočo.

Prenočili smo zopet v Dežmanovi koči, tam smo našli tržiškega tovarnarja, prijaznega g. Gassnerja s katerim smo peli: "Ave, maris stella" (Zdrava, morska zvezda).

On je imel lep bariton.

Pili smo tudi šampanjca, eno buteljko smo prihranili za drugi dan, za otvoritev mojega stolpa vrh Triglava. Bilo je krasno vreme, navzoči so bili na vrhu: Matej Hubad, Gassner, jaz in moja dva delavca Požganc in Kobar.

Požganc vrže dinamitni patron, ki močno poči, zamašek šampanjske buteljke skoči kviško s pokom, mi zapojemo zopet: "Ave maris stella" potem "Triglav, moj dom" in otvoritev je bila končana. -

Širše občinstvo je šele pozneje izvedelo o otvoritvi Triglavskega stolpa.

Nekdo je konstrukcijo železnega Triglavskega stolpa popisal v podlistku Laibacherice in tudi daljni turisti so se za stolp močno zanimali.

V njem je bilo varno zavetje pred mrzlim, strupenim vetrom, ko je prišel turist opehan v lahki obleki na vrh Triglava, v stolpu je lahko svojo karto razprostrl in užival mirno razgled.

Včasih je gori tako močan veter, da nese kamen...

Odlomek iz knjige Aljažev zbornik (Klinar, Strojin, Urbanija, Škulj) Mohorjeva družba 1993 - Jakob Aljaž, Planinski spomini


1
všeč
defender19. 07. 2009 08:28:51
to je spet ena neumnost PZS, če je gor že več kot 100 let pa naj bo še naslednih 100 let.Tudi če bi biv res toko dotrajan kot so dejali na POP teve bomo pa ko se ta podre postavili kopijo do takrat pa naj bo tam kjer ga je postavil JAKOB ALJAŽ jezenjezen::
všeč
strelec195419. 07. 2009 08:41:01
Sprva sem mislil da je to samo neslana šala,ne morem verjet do kam bo šel tov. Ekar ali res lahko peščica ljudi odloča o željah večine ostalih gornikov, ki so po mnenju tov. prepovedani in so lahko samo planinci.
Če se morda kje zbira podpise ali karkoli podobnega z ustavitvijo te norosti ki jo želijo speljati "neodgovorni"se takoj pridružujem po svojih močeh.Ali je res tudi v gorništvu-planinstvu prevladala vrednota denar,ker edino ta lahko naredi tako norost kot je ta ki jo želijo izpeljati "neodgovorni"iz PZS sem ponosen da nisem njihov član.
pozdrav vsem gornikom
všeč
totalcek19. 07. 2009 09:09:49
V petek sem bil na vrhu in morm povedeat da je stolp v odličnem stanju, nevem kater stolp so imel v mislih na PZS-ju ko so rekli da ta razpada, mogoče pa imajo kako gnilo kopijo kje pa da ta razpada. Uglavnem vi veljaki z debelimi riti pejte na Triglav pogledat kako odlično se stolp drži pa čeprov je gorej že več kot 110 let in če ga sto letna neurja, strele, toča, sneg in dež niso uničili in odnesli v dolino zakaj mislite da imate vi tako moč. Mogoče zato, ker bi bilo trba malo zašvicat, pa riti premakent, ali zato da ga boste vsak dan glancal v muzeju? Če ga prenesete dol bo zgubil ves sijaj ki ga je v vseh teh letih dobil na vrhu Triglava.
P.S. Če je referendum za vsako pasjo procesijo, naj bo pa še za to da stolp ostane tam kjer ga je postavil Jakob Aljaž!
A kdo vidi da razpada?1
všeč
Kozorog19. 07. 2009 10:05:43
Na planinski zv ezi je odprt forum
> Planinski pogovori -> Glasovanje o premestitvi Aljaževega stolpa v muzej

http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=4931

kjer se lahko tudi glasuje... če pa bo kaj upoštevano je pa seveda druga stvar...
všeč
Page:12345...789
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies