Kar naenkrat ugotovim, da že dolgo nisem bil v Zajzeri, zato hitro na pot. Parkiram na parkirišču št. 2, potem pa čez novi most, pa takoj ob desnem bregu po nekakšnem šodrastem nasipu in kasneje po cesti do priključka ceste-poti 616, ki pelje do spodnje postaje tovorne žičnice. Po cesti ne grem prav daleč, saj kmalu zavijem v desno in na tematsko pot Velike vojne. Ko se ta konča grem kar po prodiščih, ki so zmeraj večja. Ob lepih pogledih na krasne gore nad Zajzero pot hitro mine in kmalu sem pri popolnoma zasutem mostu v zatrepu Zajzere, ter na poti v Špranjo. Počasi se v kratkih hlačah le ogrejem, dolina je zjutraj kar hladna. Za trenutek postojim pri bivaku Darjo Majcen, ki pa je v klavrnem stanju-škoda. Grem naprej in po poti Sentiero alpinistico Carlo Chersi. Pot ni težavna. Pod Viševo zahodno steno sta dva razgledna pomola, ki sta brez dvoma najbolj romantična kraja nad Zajzero z veličastnim pogledom na Špike, bi bil greh, če se ne bi ustavil. Zatem nadaljujem na Nabojsovo škrbino, se malo spustim in povzpnem na Veliki Nabojs. Pod Montažem na začetku Viee Amalie je bil helikopter, očitno nesreča. Na vrhu malo posedim, potem pa nazaj dol in v Žabniško krnico, ter v kočo Pellarini. Do Nabojsa nisem srečal nobenega, potem pa mislim, da 5. Krasno, samotno, prelepo, da bi znal opisati. Sledil je še sestop v Zajzero, pa k Sabini na Trbiž na pivce.