Kamniška Bistrica - Kamniško Sedlo

Manjka samo še to, da začnejo novinarji brez lastnega znanja pisat prispevke s tem UI sranjem.

Jaz sem zastavil v Chatgpt40 popolnoma isto vprašanje in dobil čisto drugačen, a popolnoma argumentiran odgovor. Kaj je torej res?

Na fotografiji je viden star, z mahom obrasel kamnit zid v gozdu nad dolino Kamniške Bistrice. Gre za ostanek zidu, ki je bil del grajenega obzidja oz. ograde fužinskih obratov v Kamniški Bistrici, kjer je v 19. stoletju delovala Železarna Preska (poznana tudi kot "Fužine v Kamniški Bistrici").

Ti zidovi so imeli več namenov:

Zajezitveni in vodni – za preusmerjanje in zadrževanje vode, ki je poganjala fužinske mehove in kladiva.

Obrambni in zaščitni – kot obzidje okrog gospodarskih poslopij železarne.

Mejni/ograjevalni – za varovanje industrijskega kompleksa in ločevanje funkcionalnih delov (delovišča, skladišča oglja, rude ipd.).

Ker so fužine v Kamniški Bistrici propadle že v 19. stoletju, danes ostajajo le redki zidovi, temelji in nasipi, ki jih je narava počasi prerasla – podobno, kot se vidi na tvoji sliki.

Tudi tebi hvala, Korl, za poglobljen in izčrpen odgovor. Tudi jaz mislim, da je veliko bližje resnici, kot zadeva z divjadjo.

Marsikje na Primorskem so na tako narejenih terasah pridobili obdelovalno površino."Rešili" so se kamenja in dobili ravnico.

Tak zid lahko ustavi ježa, srne gamsa, jelena ali divjega prašiča niti precej višji ne.

Se popolnoma strinjam s @korlom. UI aplikacije dajo pogosto popolnoma različne odgovore na isto vprašanje. Zato sem tudi dal svoj odgovor v narekovaj in povrhu še opremil s smeškom.

Sedaj sem za hec to isto vprašanje in sliko postavil poleg chatGPT še v druge UI aplikacije in dobil različne odgovore (Bard, Bing AI, Perplexity, Deepseek in Grok).
In res je: v glavnem ugotavljajo, da gre za star zid, ki je bil namenjen za to kar piše korl,- precej redko kdo omenja divjad.

Moj predlog je, da naj fantje v laboratorijih še kar delajo in dodelajo zadeve. Čez dve, tri leta jim pa ponovno pokažemo ta stari zid, da vidimo kako daleč so prišli z razvojem

Ker je za Vel'ko to moja druga najljubša hribovska destinacija, sem se že snoči brez oklevanja odločil za sedlo. Avto na spodnjem parkingu zapustim pri minus treh stopinjah v družbi kakšnih šestih vozil. Hitro se ogrejem, saj je že prvi korak v strmino. Pravi sneg se začne pri Pastircih, ki z višino eksponentno narašča. V dobrih stopah uživam skoraj do Kamrce, ko mi jih dva mladeniča ob vračanju porušita. Od tu naprej rabim pri vzponu veliko več moči, ogromno je napihanega snega, nemalokrat gre palica do ročaja v sneg. Močno zadihan dosežem kočo po skoraj dveh urah hoje. Topla mala pečka in čaj, menjava cunj, ter slasten sendvič in hitro ven, na sonce. Obvezno za rob, kjer poškljocam vse, kar mi je zanimivo. Moji stari, kalcinirani prsti kljub soncu in brezvetrju začnejo bojkotirat, seveda jim ustrežem, vtaknem v žep in odpujsam v dolino...