Mrzli vrh 1359 m

Na parkirišču pustiš vozilo , kjer greš tudi na Krn . Pot na Mrzli vrh pa je nekoliko pred parkiriščem..

V vasi Krn pelješ na zelo ostrem ovinku v levo, kar naravnost kakih 200m. Parkirišče za kakšnih deset vozil pa je pri zadnji hiši, na levi strani ceste. Od tu hodiš po zložnem kolovozu v smeri od daleč vidnega sedla, na katerem je planina Pretovč (1140m)in od koder vodi steza na Mrzli vrh. Tako prihraniš tiste ovinke strme ceste do parkirišča na izhodišču za Krn in pa prečenje pobočja nad vasjo. Razgledi pa niso okrnjeni...

Danes sem šel iskat sonce na Mrzli vrh. Pot iz planine Kuhinja je večinoma kopna, ponekod kakšna zaplata zmrznjenega snega. Osojna stran nad planino Pretovč je zasnežena in poledenela. za sestop na planino oz. prečenje priporočam dereze.

http://sine771.blogspot.si/2018/01/mrzli-vrh-1359-m.html

Malo več kot eno leto me je čakal Mrzli vrh. Kajti pred letom sem obrnila pod vrhom zaradi preveč snega , ki se je prediral. Tokrat pa na tistem delu do vrha trdo in brez zimske opreme bi se obrnila. Iz planine Kuhinja sva se podala čez Leskovco . Že nad Leskovco si je bilo treba nadeti dereze ker je bil sneg pomrznjen. Prvikrat sem šla od tu do planine Sleme. Krasni razgledi so bili in precej toplo na poti. Do Pretovča je več ali manj hoja po ravnem. Lahka. Ogledala sva si še vodnjak v bližini Pretovča iz avstroogrskih časov. Do Mrzlega vrha tistih 200 metrov pa druga pesem. Ponekod ledeno, drugje se je sneg prediral. A na vrhu toplo in karasni razgledi vse naokrog, od Tolminskih gora do Soče na drugi strani. Sestopila sva po grebenu po drugi strani, kjer sva si že tretjič dajala gor dereze zaradi pomrznjenega snega. Naredila sva krožno turo, mimo puščavnikove jame na izhodišče. Kar 16 km je naneslo. Srečala nisva nikogar na poti.

Na zadnji letošnji junijski dan sem se iz Zatolmina preko Vodel vrha povzpel na Mrzli vrh. Kar strma in blatna pot do Vodel vrha naprej pa čista poezija po planinah in pašnikih do Mrzlega vrha. Vračal sem se mimo planine Pretovč in nato po cesti do Zatolmina.

Več slik in opis poti na https://gorskimoz.wordpress.com/2020/07/11/sportni-dan-v-hribih-nad-zatolminom/

Mrzli vrh iz Zatolmina . 16. 02. Tam nisem še hodila. Sva se odločila da greva najprej na Vodil vrh. 1050m je visok. Tam pri kapelici sva zavila v strmino , ki ni popustila vse do vrha. Dan je bil prijeten. Topel. Za nadaljevanje še nisva vedela ali bova šla desno do planine Pretovč ali pa po levi strani in po grebenu do vrha. Sneg je bil naprej na poti .Trd kot beton ponekod. Sva si nadela dereze vse do gozda , kjer je bila pot kopna. Zadnji del do vrha pa je bil zasnežen. Sneg je bil zmehčan od sonca. Na vrhu in na poti nisva srečala nikogar. Skoro brezvetrje . Lepi razgledi z vrha. Slišalo se je bobnenje plazov tam v bližini Stadorja. Za sestop sva si nadela dereze. Potem zopet spravljanje derez v kopnem v gozdu. Nižje na poti je bil v senčnatem delu poledenel sneg in zopet je bilo treba ponovit vajo . Do odcepa za Tolmin. Lepa sončna in strma tura na pustni torek.

Se pozna, da je april in s tem mešano vreme, tud pravo sneženje nad Tolminom. Začel sem nad Zatolminom, Ralne. Pot je šla že takoj gor na izhodišču, strma vseskozi, še derez sem uporabil, ker je bila zadnji del pot blatna s snegom in zelo drseča. Po grebenu hodil do Mrzlega vrha, do 25cm novega snega. Sestopil sem po drugi poti Brešca v Zatolmin in nazaj gor med hišam, kjer sem parkiral avto.

Mrzli vrh iz Zatolmina (30.9.23). Več na:

http://ma-uc.blogspot.com/2023/09/mrzli-vrh-cez-vodel.html

Pa je prišel včeraj tudi za naju dan, da sva obiskala Mrzli vrh. Dolgo je bil v planu, a prav zares pa nikoli.
Nanj sva se odpravila iz vasi Krn oz. parkirišča za njo. Do tega parkirišča pa vodi izredno ozka cesta, tako ozka, da ti kar dih jemlje. Na poti naju je kar pogosto spremljalo šumenje vode, kar nekaj vodnih prečenj sva imela, pa par slapov ob poti tudi, kar je vsekakor turo še polepšalo. Stopila sva tudi do Puščavnikove jame in se zamislila nad njegovo zgodbo. Malo tudi danes, ko sem odlomek o njem prebrala tudi v Ukani.
Malo nad Muzejem na prostem sva si nataknila derezice, snega sicer ni bilo veliko, a kar ga je bilo, je bil povsem trd. Na vrhu pa in tudi po poti, pa čudoviti razgledi, popolno brezvetrje, pogledi do Dolomitov, proti jugu se je pa zlatilo morje. Res čudovit kraj, čudovita tura!

Povratek pa sva nadaljevala naprej po grebenu, kjer so se nama odpirali drugačni pogledi in se tako krožno spustila nazaj do planine Pretovč. Analizo ture pa sva delala pod vasjo Krn in ugotovila, da naju je Mrzli vrh oba navdušil dosti bolj, kot sva pravzaprav pričakovala.
Drugič pa mogoče s kakšnega drugega izhodišča!