Zirbitzkogel (2396 m)

Danes sva s kolegom osvojila Zirbitkogel.Zapeljala sva se do Tonnerhutte-1660m.Cesta do koče je makadamska .Tako lepe gladke makadamske ceste do sedaj še nisem videl.Kot bi bila asfaltirana.Od te koče pa po panoramski poti do razgledišča , ki je res prelepo.Nato sledi pot prek pašnikov po sicer ne preveč lepi potki. Je dobro označena. Gre se mimo več izvirov. Srečujeva govedo na paši.Pod vrhom gore se ta potka priključi na pot 312. V pol ure sva bila tako pri koči in vrhu.Bilo je kar malo hladno. Prav so prišle rokovice ,kapa in skoraj bunda.Koča je bila odprta bolj samo za kakšen čaj in šnopček.Vrnila sva se po zimski poti in nadaljevala od razgledišča panoramske poti po levi poti. Tako sva prišla do izhodišča na drugo stran koče kot sva štartala.

Nekaj utrinkov z včerajšnjega vzpona na Zirbitzkogel.

Lp, Tadej

V nedeljo smo se povzpeli na Zirbitzkogel, najvišji vrh Labotniških Alp. Naredili smo krožno pot: Waldheimhuette - Wildsee - Fuchskogel 2214m - Zirbitzkogel 2396m - Sharfes eck 2364m - Lavantsee - Waldheimhuette. Zirbitzkogel je lahko dostopen tudi pozimi, tudi koča je ob lepih vikendih odprta.

Včeraj sem prehodil pot St. Anna am Lavantegg - Waldheimhütte - Rothaidenhütte - Zirbitzkogel - Lavantsee - Köhlerhütte - Waldheimhütte - St. Anna am Lavantegg.
Prehojena pot je normalno prehodna, snega na poti ni.
Parkirnina pri koči Waldheimhütte (1614 m), oz. cestnina do tam znaša 3 eur, v naselju St. Anna am Lavantegg (1291 m) pa je parkiranje brezplačno.

Lp, Tadej

Tudi jaz sem ga letos že obiskal. Tura na Zirbitzkogel je primerna v vsakem letnem času. Koča je odprta ob vikendih tudi pozimi, ter z ratrakom nadelana pot.

Tokrat pa s prelaza Klippitztörl na Fuchskogel, ki je sosednji vrh Zirbitzkogla.
Prehojena pot je normalno prehodna, je pa zelo dolga.
Parkirišče na prelazu Klippitztörl (1644 m) je brezplačno.

Lp, Tadej

Nekam na sneg in sonce, je bil najin moto v petek. Ta vrh je blizu, lahko dostopen, pa še pot ti poratrajo. Od Waldheimhütte (parkirišče, 3 evre) je cca 3 ure razgledne hoje. Razgled z višino postaja vedno bolj širok. Na vrhu pa je tako vse na dlani. Od naših Alp do pol Avstrije.
Na vrhu je odprta koča ob lepih koncih tedna. Za turno smuko je snega še malo, ker je spihan. Tisti, ki so bili s smučmi, so smučali po kolovozu, kjer napiha več snega, oskrbnik ga pa ob vsakem prihodu v kočo poratra z manjšim ratrakom. Midva sva tokrat uporabila krplje. Bila je boljša izbira.

Drago, ta okrašeni mož je lesen. Neverjetno, kako ga uspejo ohranit, jaz sem bil gor pred več kot tridesetimi leti in se ga močno spominjam.