geppo - Zadnja sporočila

29.5.202 Sv. Juraj
V lepem sončnem jutru se zapeljemo do pokopališča - mesto Pag. Tu parkiramo, kjer se prične cesta na greben ( severno nad mestom ). Na grebenu so štiri vetrnice in oddajnik. Cesta je sprva makedamska, ko se prične strmina je naprej betonska do vrha.
V 45min ( počasne hoje ) smo na grebenu. Burja močno vleče in ne zadržujemo se dolgo.
Po modrih markacijah nadaljujemo po grebenu proti zahodu. Pot je zaradi kamenja precej zahtevna, paziti moraš vsak korak. Povzpnemo se na najvišji vrh 205m ( Sv. Juraj ), kjer so ostanki objekta in davne zgodovine. Nadaljujemo do opazovalnice, ki gleda na Paška vrata, proti zalivu Slana in plaže Malin.
Razgled nas očara!!
Pot se sicer nadaljuje do konca rta - svetilnika, mi se odločimo za spust.
Spustimo se po svoje do ceste, ki nas pripelje nazaj v mestece Pag ( na pivo ).
prehodili 9km v 3urah in 30 min
lp

10.3.2023 Renke
V meglenem jutru pri +4C parkirava ob glavni cesti v Renkah. Začneva s potjo, ki vodi na Ostrež in je markirana. Toda ne skreneva desno ampak nadaljujeva po cesti za Konjšico. Višje ko sva, več je sonca. Od daleč ugledava severni greben po katerem se imava namen povzpeti na Kumat. Hodiva po asfaltu dokler ne prideva do mesta, kjer se greben spusti do ceste. Sledi strm vzpon v brežino in kmalu sva v skali. Strmo je. Težavnost ne presega I.
Prilezeva na vrh Kumata in nadaljujeva po lepem grebenu. Snega ni več. Potem se prične greben spuščati in prideva do lepo urejene potke. Vodi naju nazaj pod grebenu in nad razbitinami pod nama, ki naju spominjajo na kamnolom. Potem po greben navzdol proti vasici Konjšica. Vmes je razgledišče z vpisno knjigo in lepim pogledom na vasico - nemarkirano!!!
Tu si vzameva čas za malico in posediva na soncu. Vmes poloviva nekaj klopov!!
Spustiva se do vasice in po asfaltirani cesti proti Ostrežu. Pod Ostrežem skreneva proti grebenu, ki vodi proti cerkvici Sv. Katarine. Tu naju ulovi nevihta, ki traja cck. 20min. Prideva do markirane poti, ki vodi na Ostrež in nadaljujeva po njej. Pri cerkvici predahneva za par minut in nadaljujeva na greben. Sonce pokuka iza oblakov le JZ je precej močan na vršnem grebenu. Pot naju vodi nad prepadimi stenami, ki se spušajo proti soteski Save, Renkami. Lepi razgledi.
Hodila cck. 7 ur. Snega ni več. Od tega je markiran greben Ostreža in pot nazaj v Renke. Ostalo nemarkirano.
lp

Sta kaj klopov nabrala?

14.3.2024
Krvavica, Zajčeva koča, Gunetova glava, Čemšeniška planina, Stari grad, Kukenberg

Zjutraj delno oblačno in +1C. Najprej se povzpnemo na Krvavico. Se spustimo do Zajčeve koče, kjer si privoščimo kratek oddih in malico. Se povzpnemo do križa na Gunetovi glavi 926m. Po zahodni strani se spustimo in povzpnemo na Čemšeniško planino. Se spustimo na Presedle in po cesti do Starega gradu ( tu naj bi leta 1425 utopili Veroniko Deseniško ). Po ogledu ostankov gradu se spustimo do Kukenberga 578m. Ta vrh naj bi bilo razgledišče za stanovalce gradu. S Kukenberga se spustimo mimo Glažute, kjer naj bi na začetku 19 stoletja izdelovali steklo. Prečimo potok Suhi in po 6urah in 30 min. in cck. 13km smo zopet na izhodišču.
lp

Graben je popolnoma uničen. Tudi za prehod je nevaren in precej zahteven. Sledi so samo živalske, ljudje ne hodijo po njemu. Na začetku ( črpališče vode ) je skoraj nemogoče, da prideš čez, da nisi moker. Presneto sem se potrudil, ker me je potem še čakalo cck. 5 km hoje po cesti do izhodišča. Drče ( Žrebetova, Jelenova ), so se v spodnjem delu splazile in sestop je nevaren. Dostop iz grabna za Brloški vrh je utrgal plaz. Dvomim, da bodo celotno zadevo sanirali. Mogoče do izvira?
lp

21.2.2024 Ljubija - Konečka planina
Avto sem parkiral pri kmetiji Mlačnik, mimo katere vodi markirana do Šmihelja. Nekaj sto metrov sem sledil markirani, potem ga mahnil v desno proti Konečki planini. Na Konečko mimo Potočnika in nekaj metrov po gozdni cesti. Jo zapustil in po svoje do vrha. Dobro mi je šlo!
Na vrhu pri kapelici malical na soncu. Spustim se po grebenu, ki je postajal čedalje bolj izpostavljen, vse do lovske prečnice. Po njej prečno proti zahodu. Ko pridem do Ljubijskega grabna me čaka presenečenje. Gozdne ceste je le nekaj metrov, potem pa sama podrtija. Kar ni prinesel hudournik je pa zletelo z obeh strmih strani grabna. Plazim se pod debli in iščem prehode. Najhujše me še pa čaka od izvira naprej. Če hočem obdržati suhe nogavice je potrebno precej truda!!
Sedaj še pa nekaj km po cesti, ki je zaprta za ves promet. Veliko je kopačev, delavcev, ki obnavljajo brežine, mostove, cesto. Veliko dela še jih čaka. Za Ljubijski graben pa dvomim, če bom učakal njegovo obnovo...
lp

Se vidi, da si vsakdan na avtocesti v zastojih in si lahko vse podrobno ogledaš

Si kaj pogledal na skalne konice čez grapo na drugo stran Kinclov? V.Kozje, tudi tam je zanimivo. Greben je lepo prehoden
lp

Hvala!
Ko se spuščam proti Borovem, si že dalj časa ogledujem skalne konice na levi in desni strani grabna. Kincl 659m ima na vrhu zastavo in sem že približno naštudiral, kako ga vključiti v pohod. Na nasprotni strani so enako skalne konice. Predvsem izstopa ena z navpično prepadno steno. Ta je najbolj zanimiva!! Tudi pot, ki vodi v to smer sem že našel ( vsaj upam, da vodi tja? ). Si bo potrebno vzet čas samo za ti dve varianti.
andi2 tisto na drugi strani je tudi zanimivo!! Samo, najprej bi še to do kraja raziskali!
Smo pa našli lep nemarkiran sestop s Stražnika, tako da ni potrebno po isti nazaj v Lukovico. Lahko za pristop, če greš mimo Aškerca ( Senožete ) in potem po varianti mimo bivaka na vrh Kopitnika.
lp
ps. Klopi že delujejo!!!

14.2.2024 Kopitnik, Stražnik
Dopoldan -2C in od strugi Savinje še megleno. Višje sonce in v senci pomrznjeno. Pristop po stari varianti mimo smetišč, Orlovega gnezda do vrha. Pri koči postanek in na soncu malica, ki je bila na danes brezmesna. Stanko je imel celo sendvič s sirom in kumarico
Ko se spuščamo v zadnjo grapo pred Borovem, pade ideja za obisk Stražnika. Zopet nazaj v hrib in zopet po svoje do Lukovškega prevala. Tu na markirano in potem levo v greben do vrha Stražnika. Za spust poiščemo lepo nemarkirano potko, ki nas povede do ceste in do izhodišča. Vmes se še ustavimo pri rojstni hiši Antona Aškerca ( Senožete ). Od tu le še par minut in smo po 6urah 45min, 16km na izhodišču.
Lep sončen dan kaže, da zime ne bo več!
lp

Dober si, da si se v tem vremenu ( blatu ) spravil na to pot.
lp

Sreča je, da je ta greben običajno pozimi zgažen
lp

26.12.2023 Kozjek
Z Zokijem se danes prvič lotiva zgoraj opisanega grebena. Parkirava ob cesti čez most ob starejši hiši. Potem, kar direkt proti grebenu - zelo strmo! Prilezeva nad grapo (Dolfijeva fot.2.) Potem ti tako nič drugega ne preostane, da do vrha slediš grebenu. Plezanje ni težavno.
Skala je bila topla, zeblo naju ni. Greben kar prehitro mine!
Nazaj se spustiva po nasprotnem grebenu, ki sva ga opazovala nasproti najinemu. Nisva vedela ali je prehoden vse do konca in se nekje na sredini pomakneva bolj v desno. Spuščanje je precej strmo ob iskanju lažjih prehodov. Kar težavno je vse do rečice Hudinje. Ob njej se pomikava po toku navzdol, kjer naju tudi zavrne. Tako se morava vrniti nazaj do mostu in potem do izhodišča po cesti Socka - Vitanje. Prehodila cck. 3,5km v 4 urah. Hitela nisva.
Vreme sončno +10C. Spotoma odkrila nekaj vhodov v votline, ki niso bile globje od 4m. V eno pa nisva zlezla, ker je bil dostop precej zahteven. Sestop je bil zahtevnejši od pristopa!!!
lp

19.12.2023 Uršlja gora
Lep sončen dan. Višje si šel, bolj toplo je bilo. Na severni strani in senčni legah pomrznjeno in drseče. Na sončnih južen sneg in tudi drseče.
Parkirala pred Plešivškem dvorom. Nadaljevala po vlakah, brezpotju in markirani do vrha. Na toplem soncu pred domov pomalicala ( dom zaprt ) in mimo križa na zahodno stran. Se spustila po grebenu in poiskala lovsko pot. Nad Šišernikovimi travniki zopet na markirano in mimo Križana nazaj na izhodišče.
10,6km
lp

Ha, ha, hvala za opozorilo!
Sedaj niti ne morem več popraviti, ker nimam več opcije "uredi"!
Jurčke je pobral čebeler Vidovič, ki jih je tudi sicer sam našel. Bo že kaj pametnega naredil iz njih, saj ni od včeraj
lp

29.11.2023 Donačka gora
"stankoju" naju z Milanom povabi na potep po Halozah.
Zjutraj se dobimo se pri njemu na Ptujski Gori. Z dvema avtomobiloma krenemo na izhodišče. Spomnem se Majnšperka, Nadole, potem sem izgubil orientacijo v podeželskih cestah. Po strmi cesti v hrib, kjer sta z ženo obnovila zidanico ( Dolena/Prekoše ). Tu pustimo en avtomobil, z drugim zopet po zapletenem cestem omrežju do Kupčinjega vrha - parkiramo. V dvajsetih minutah smo pri Rudijevem domu.
Spustimo se po cesti navzdol in se zakadimo v zahodni greben. Zelo strmo brezpotje nas popelje do stika z markirano in do piramide na Donački.
Po grebenu Donačke zopet sledi strm spust. Tu se lotimo naslednjega grebena: hrib Resenik 735m. Premagamo tudi tega in zopet strm spust.
Nadaljevanje sledi po makedamu, asfaltu, gor, dol ( cck. 1000m višincev ) in spotoma naberemo do izhodišča 15km v malo manj kot šestih urah. Za pogostitev na izhodišču, oziroma sedaj na zaključku poskrbi Stanko.
Bil je lep potep, meni neznanih krajih Haloz. Prečili smo meje občin Žetale, Majnšperk in Videm. Vodiča sta bila Stanko in čebelar Jože.
Na poti pretežno sončno, vetrovno (JZ veter ), poti pomrznjene in brez snega.
lp
hvala Stanku&Jožetu

8.11.2023 Hlastejeva jama
Dobrovlje v svojih nedrjih skrivajo precej jam in breznov. Večji del zabeleženih je v Katastru jam, verjetno bi se še našla katera neodkrita.
Za Hlastejevo jamo sem velikokokrat slišal, iskat jo nisem šel do letošnje pomladi. Nisem je našel.
Tudi danes sem potreboval nekaj sreče, da sem jo našel. V jamo se je potrebno spustiti po lestvi. Lestev je vlažna in spolzka - previdno!! V slučaju, da jo zlomiš, boš imel nekaj težav, da zlezeš nazaj na svetlo. Čez prvo zapreko iz mokrih, spolzkih skal imaš v pomoč moker in delno preperel prusik. Kam daleč naprej nisem napredoval, ker sem bil sam.
Ko sem zapustil jamo sem našel staro dobroveljsko pot, ki je nekdaj povezovala od kmetije Jug mimo Hlasteja do Žovneškega jezera. Sprva sem mislil, da je lovska. Sem potem izvedel od Jugovega Otija, da je to nekdanja povezava, ki so jo uporabljali prebivalci Dobrovelj. Sedaj pa verjetno le še lovci. Svoj potep sem nadaljeval od Juga do vrha Konjšek 793m in se do kmetije Strojanšek spustil po vlakah in nekaj povprek. Od Strojanška mimo Lovske koče do gradu Žovnek. Tu sem potem poiskal zopet staro napol opuščeno pot, ki me je po obrobju dobroveljskih strmin pripeljala do ribogojnice Mlinar. Od tu sem imel do izhodišča le še cck. 10 min in moja skoraj 13 km pot se je zaključila. Na izhodišču ob 14 uri +12C.
lp