djimuzl - Zadnja sporočila

Na predzadnji dan v letošnjem novembru sem se odpravil na hrib z imenom Punta Zornada nad krajem Amaro, ki leži blizu sotočja Tilmenta in Bele. Čeprav slednja tu deluje bolj mogočno, skupaj vseeno »odplavata« pod imenom Tilment…

Parkiral sem v sončnem zgornjem delu mesteca, ob cerkvi sv. Nikolaja, in se odpravil skozi oljčnik do ceste kakšnih 100 metrov nad cerkvijo. Cesti sledim do kolovoza, ki se odcepi v levo; tik pred njegovim koncem pa najdem stezico, ki sprva vodi proti vzhodu.

Pot se kmalu spusti v grapo in prečka potok Sgenaule. Lepo sledljiva pot me vodi skozi gosto rastje sprva pod daljnovodom, po nekaj odcepih pa se vzpne proti SV. Ob poti je malo razgleda, pogledi so proti omenjenem sotočju, Muzcem in San Simeonu, po slabi uri pa prispem do strmih pečin Clap dal Mus, kjer spust v grapo pod njimi olajša napeljana vrv, v suhem sicer tu ni težav. Sledilo je še dobrih 100 višincev vzpona do vzhodnega grebena Piramide, kot Zornado imenujejo domačini (nekje sem zasledil tudi ime Mont dal Soreli).

Stezica doseže greben na njegovem položnejšem delu, tu je tudi križišče poti. Medtem, ko v desno lahko nadaljujemo proti grapi potoka Favarinis, se proti Piramidi odpravimo po grebenu (smer zahod) navzgor. Potka v strmih, z listjem posutih travah kmalu postane težje sledljiva, zato je najlaže preprosto slediti grebenu. Dobrih 50 višincev pod vrhom sem, namesto po še večji strmini, zavil na (na videz) lažjo, a ozko in dokaj izpostavljeno potko na severni strani hriba, za »posladek« je na njej še nekaj podrtih dreves. A kmalu sem na sedelcu zahodno od vrha, do kamor je še nekaj minut vzpona med skalami in drevjem.

Na vrhu me pričaka toplo sonce in lep razgled na okoliške Karnijce, dolini z lepim sotočjem, ne tako daleč stran pa se dvigajo tudi Zahodni Julijci. Sprva sem nameraval opraviti krožno pot in nadaljevati do vrha sosednjega Monte Posselie, nato pa sestopiti po poteh zahodno od tega hriba. A sem si raje na vrhu Piramide privoščil daljši počitek in se vrnil po isti poti.

Čeprav razdalja ni velika, tura ni povsem enostavna: strmine, izpostavljeni prehodi ter neoznačene lovske stezice zahtevajo dobro orientacijo, nekaj izkušenj in po možnosti tudi uporabo pohodniške aplikacije. Sam sem sicer hodil v suhih razmerah, ki so za to turo skoraj priporočljive, čeprav ima tudi suho listje v strmini tudi svoje specifične drsalne lastnosti…

Zahtevnejši hodci to pot občasno izberejo kot vmesni cilj pred vzponom na Amariano, ki najverjetneje nosi ime po omenjenem Amaru. Zasledil pa sem tudi nekaj opisov prej omenjene krožne ture, vendar sem jo – kot sem že omenil – prihranil za drugič.

Ruševa glava je bila na moji »listi«, odkar sem opis dostopa na njo zasledil v spletnem plezalnem vodniku po primorskih Julijcih, ko pa jo je Turbo nekaj let nazaj omenil ob Rozkinem opisu obiska Planinice, pa sem le čakal na ugodno priložnost. Tako kot Planinica, se tudi Ruševa glava nahaja nad Koritnico in pod Loško steno, s katero se stika na Sedlcu, ki jo ločuje od pobočja Votlega vrha. Njen vrh prav tako ponuja lepe poglede na veličastno ostenje nad njo, na obe pa je pristop mogoč po lovskih stezah.

Na njo sem se odpravil na zadnjo poletno soboto, parkiral sem v Logu pod Mangrtom. Najprej sem po brvi prečkal Predilico, nato še Koritnico, prečil ograjeni pašnik in za ograjo poiskal kolovoz, kateremu sem skozi gozd sledil do njegovega konca ob eni od (suhih) strug Kaludrice. Na drugi strani struge sem poiskal potko in se podal v strmino

Na Ruševo glavo peljeta dve gozdni poti – »zgornja« (severna), ki se nekako drži grebenskega dela tega hriba in – »spodnja« (južna), ki sprva pelje po pobočjih vzporedno z grapami več potokov (ki se kasneje združijo v Kaludrico), nekatere od njih tudi preči, dokler se višje od njih oddalji in se kasneje usmeri proti severu. Slabih sto višinskih metrov pod vrhom glave se stezi združita, zaradi njunega spodnjega skupnega začetka pa lahko rečemo, da gre za krožno pot. Ker gre za lovski poti, sta v takem slogu tudi označene, njuna sledljivost pa je, tudi v kombinaciji z uporabo zemljevida PZS – prepuščena pohodniku, saj steza občasno izgine; najbolj zanesljivo je spremljati sledi žage (oz. drugih gozdarsko-lesarskih orodij ), tako v gozdu kot med ruševjem.

Sam sem najprej sledil »spodnji« poti, nekje na 1200 metrih pa sem prečil pobočje do »zgornje« poti, katera se mi zdi bolj sledljiva od prej omenjene. Steza se višje izvije iz gozda med ruševje in nato znova spusti vanj, a do vrha ni več daleč. Ko sem ugotovil, da sem prišel do stika s spodnjo potjo, sem imel do vrha še 15 minut. Vrh je prostoren in porasel z rušjem, tako se je treba za želene razglede v različne smeri še malo sprehoditi po krožni poti na njem.

Povratek sem pričel s spustom po spodnji poti in kmalu ugotovil, da je bila menjava poti ob vzponu odlična izbira, saj prave steze v začetku zgornjega dela mestoma ni (več) – sestopal sem čez razrite struge, strme žlebove… – in je pravo smer težje najti… Čeprav je sestop po skrotastem, krušljivem in podobno zoprnem terenu zahtevnejši, pa je orientacija navzdol vseeno nekako lažja, kot pa bi bila pri vzponu, vsekakor je zemljevid tudi v pomoč. Prav oddahnil sem si, ko sem nižje v gozdu zagledal eno od lovskih oznak… Nižje sem se odpravil še do enega od slapovij Kaludrice ob poti.

Kje ali kaj?

Špik Hude police?

V Zahodnih Julijcih?

Ni, si pa kar blizu.

Ne, je v severnem delu Slovenije; turbo je na pravi poti, le še nadaljevati bi moral

Dodajam še eno fotko s poti do iskane lokacije v pomoč...

Fotografiral nisem tam

Kje sem fotografiral?

Srednji vrh?

Ciprnik

Di nuie

Tam je najlažje, je pa izhodišče dokaj daleč - ne vem, do kod je kopna cesta z gorjanske strani. Do Laz je ziher kopno, potem pa dobrih 10 km, če ne več - do drugega konca Mežakle. Kolovozi in vlake sicer pripeljejo tik pod vrh Jerebikovca.

Objavil si pod Karavankami, verjetno pa te zanima tisti v Julijcih in ne ta nad Korenskim sedlom?
Na straneh PZS je markirana pot na "julijski" Jerebikovec še vedno označena kot zaprta.

Sicer nanj vodijo tudi nemarkirane (lovske) poti in steze iz Radovne, a razmere so zimske.

Res je, levo je še Grosser Pyhrgas - v Severnih apneniških Alpah. Slikano blizu kraja Hall pri Admontu.
Nadaljuj

Kje ali kaj?

Struška