coffee - Zadnja sporočila

Včeraj na oba vrhova.

Začel sem na prelazu Plöckenpass in se odpravil proti 427, ki se začne ob najvišji veternici. Tam sem malo kolebal, po kateri varianti naprej, želja je bila, da bi šel čez tunel iz 1. svetovne vojne, vendar sem na koncu pristal na poti, ki vodi po vzhodnem pobočju. Na razcepu za zavarovani poti Senza Confini 427-5 in Steinberger Weg 427-3 sem izbral prvo, toda pri vstopu v smer je bilo opozorilo o poškodovani jeklenici, tako da sem odpeketal nazaj na drugo. To je tipična vojaška zavarovana pot in kot se je nepričakovano izkazalo, zelo lepa v plezalnem smislu. Omogoča lepo plezanje vrez vlečenja za zajlo, skob in klinov pa itak ni, skala je zelo kompaktna. Do vrha je tudi kakšnih 10 svedrovcev za varovanje. Bi pa priporočal samovarovanje, vsaj na težjih delih, ker poteka po strmem pobočju/razih, sploh pa v jutrih z roso. Kakšnih 10-15m pred vrhom se konča in združi s potjo 427-5.

Z vrha sledi spust po poti 417 in nadaljevanje proti pohodnemu grebenu Grüne Schneid/Cresta Verde. Ob prihodu do stene Kollinspitze se klasične markacije končajo in nadaljnja pot je označena z rdečimi pikami. Tu je potrebno opraviti s plezanjem I.-II. kakšnih 250 višinskih metrov. Izpostavljenost je spet konkretna, ponekod pike vodijo v zahtevnejše prečke, skala je dobra. Ko pot pride do žleba, se zahtevnost konča in postane pohodna, je pa še vedno potreben smisel za orientacijo.

Želja je bila, da bi z vrha nadaljeval tudi na Kellerspitzen, vendar je bil celoten greben v gosti megli, tako da sem sestopil nazaj do prelaza po poteh 171/146.

Nazaj tja, da dokončam tisto od zadnjič

V Za Vratam sem tokrat šel iz Repovega kota. Pot je ponekod kar težko sledljiva. V grapo sem vstopil podobno kot zadjič. Pod zaporo sem pa zavil desno, v smeri Planjavskih zelenic, kjer poteka vstopna/sestopna zimska smer. Plezarija je boljša kot na levi strani, pazit je treba predvsem na šodraste plate in mokro travo.

Po istopu proti Sukalniku in nato na rampo, ki vodi na greben. Nekako dve tretjine grebena je plezalnega, zadnji del pa pohoden. Greben ponuja dosti možnosti napredovanja, predsvem variante preko plat ga znajo precej popestriti. Poskušal sem se držati grebena ves čas in iskal smiselne prehode. Težavnost je nekako II. stopnje, na dveh ali treh mestih sem šel na trenje, vendar so bili tam oprimki dobri. Skala je tudi večinoma vredu, le v vstopni rampi/kaminu je več šodra in sumljivih oprimkov/stopov. Od avta v Bistrici do zahodnega vrha sem vseskupaj potreboval slabih 6 ur.

Sestopil sem čez Šraj pesek in Skok.

Če zaključim, ta pristop ima dva lažja plezalna dela, prvega pod vrhom grape, drugega pa nad Sukalnikom. Za oba je potrebno okoli 30 minut.

Lepo, da se ti je izšlo.

Norvežani sicer pravijo minus https://www.yr.no/en/forecast/daily-table/2-3187991/Slovenia/%C5%BDirovnica/Hochstuhl. Če je nareta gaz, in verjetno je, bo pomoje na njej trdo.

Danes na Mali Rinki iz Logarske.

Sneg se začne nekako na polovici poti med brvjo nad slapom in izvirom. Zjutraj je bilo poledenelo. Enako se je nadaljevalo nad izvirom, s krajšim delom brez snega.

Do Turskega žleba je najbolje slediti eni od gazi, ker so pomrznjene; izven njih se namreč preveč udira. Nažalost v žleb vodi samo direktiva, gaz ni bila speljana v ključih. Notri je potem vredu, lepo trdno. Prečenje "vrtače" pri vrhu žleba je malce tečno zaradi mehkega snega, po prehodu na rob pa spet postane zbit.

V sestopu sem se del podričal, ker je okoli 12h po žlebom sneg tako mehek, da se mi je udiralo čez kolene (in nekje vmes izgubil derezo).

Drugače pa lep dan.

Hvala. Srečno tudi tebi.

Danes sem bil na Velikem Grebenu in Skuti.

Začel sem pri Domu in nadaljeval proti Gamsovemu skrtu, kjer sem zavil desno in prečil po Velikim Grebenom na vzhodno stran nad Žmavčarji. Veter je bil primeren in tudi trave so bile suhe, tako da ni bilo kakšnih problemov. Na vrhu sem opazoval, kako so eden za drugim trije večji tropi in dve dvojici gamsov z Malih podov planili navzdol proti Gamsovemu skretu.

Nato sem nadaljeval proti markirani poti, ki vodi na Sleme. Tu se je pravzaprav šele začel vrhunec dneva. Pred tremi leti sem imel idejo iti po Streži na Skuto, vendar sem že takoj na začetku začel preveč mencati in sem se potem raje obrnil, kot pa da bi nakaj na pol rinil v greben. Streža (II/I, 1h, Plezalni vodnik: Kamniška Bistrica) je smer v grebenu, ki se s Slemena nadaljuje do vrha Skute. Markirani poti na Skuto se priključi približno na polovici zavarovanega dela.

Zaradi ocene sem pričakoval, da bo to nekaj v smislu Zeleniških špic, vendar sem se hudo uštel. Uvodni del je pošteno nabrit in mi je podkuril po stopali. Na izravnavi Slemena se smer dvigne čez razčlenjene platke, ki ne predstavljajo problema. Potem pride takoj zapora, kjer se je treba odločiti levo ali desno. Levo je sicer nekoliko težje, na desni strani je pa treba iti po ozki polici do krajšega žleba, pri čemer se vse to dogaja visoko nad južno steno Skuto. Potem nastopi težji skok, ki me je pred leti odbil. Tu sem že mislil, da je to to, vendar sem potem takoj prišel do nove zapore z gladko skalo. Po bližjem ogledu sem se odločil, da bom poiskal kak drug prehod. Poizkusil sem na levi, vendar nisem bil siguren, po daljšem prestopanju pa sem desno od zapore ozrl ozko travnato poličko. Ta sicer nudi eleganten umik, vendar spet nad globinami južne stene. Na drugi strani sem potem čim prej zlezel nazaj na greben. V nadaljevanju se greben polagoma izravna in je le občasno treba poprijeti.

V glavnem, Streža nudi lepo lažje alpinistično nadaljevanje po Velikem Grebenu, oziroma kot češnja na torti po neoznačenih poteh čez Žmavčarje/Gamsov skret. Vendar še enkrat, uvodni del je pasji in izpostavljenost je precejšnja, na obe strni Podov.

Po markirani sem nadaljeval na vrh Skure in po Štruci se stopil na Velike Pode in nato na Kokrsko sedlo.

Še karta, da bo bolj jasno, kaj je mišljeno.

Trobec, z zahodne strani vode tam ni, zadnja je pod bivakom Crasso, pa še tam je bolj na kapljice.

Zimske opreme nisem uporabil.
Po občutku bi rekel, da bi se dalo snežišču izogniti po levi strani, nisem pa 100%.

Fajn.

Če smem samo eno pripombo v duhu današnjega večera, a ni uradno ime Veliki kup? (c:

Alessio, v mislih sem imel slike 53-57 in to je isto mesto kot pri slikah od Ločanke. Sicer pa je tudi že Dprapr na prejšni strani objavil slike istega stanja iz leta 2019.

Maš prav ločanka, sem pozneje opazil, da je že drago pred leti isto omenil.

Ko sem se spuščal, sem vaju še ujel za hipec, potem pa šele na parkirišču. ^^

Včeraj na Viš po SV debri.

Po pravici povedano mi je bilo še najbolj všeč to, da sem bil od izhodišča do konca debri pretežno vseskozi v senci. Vzpon je cukrček, sem pa pričakoval, da ne bo potrebno toliko štemanja za zajle. Mogoče so me vzponi nad Belim potokom preveč razvadli. Vrh je bil dobro obiskan s smeri Corsija, bi pa bila potrebna nova vpisna knjiga.

Sestopil sem po Aniti Goitan proti Koštrunovim špicam in Šrbini Prednje Špranje. Direkt pod špicami sem se malo lovil s potjo, vendar mi jo je le uspelo najti, za Škrbino pa ne vem, kaj je bolj smotano, sestop ali vzpon. Kakorkoli že, nadaljeval sem v Zajezero, vmes se šel pa še malo kanjoninga ob iskanju vode.

Še informacija za Alessia, na poti 616, kakšne pol ure nad odcepom za 611 proti Stuparichu, je hudournik odlomil skalo s skobami, tako da je tam pot za običajne pohodnike težko prehodna.

Danes opravil vzpon.

Zjutraj je bilo v dolini ponekod megleno in je bilo potem lepo gledati dvigajoče se meglice. Pot je v normalnem stanju, čeprav iz nanosov vidi, da je tudi tu močno deževalo. Plezalni del na Cimo je kar zasoljen, vendar sem se nakako skobacal čez. Dodatno je otežila vzpon peklensko mrzla skala. Sestopil sem po Stoletnici in mimo Corsija.

Na parkiričih so ponekod že delujoči parkomati, 8€ za en đorno oz. 2€ na uro, vendar mislim, da je trenutno še vse testno.

Lepo.