darinka4 - Zadnja sporočila

15.11. 2024. Letos je november krasen. Da bomo v tednu dni stali na obeh Babanskih Skednjih si niti nismo mislili. Tam okrog osme zjutraj smo šli iz Žage. V strmino. Si višje ogledali slap Boka. Nadaljevali do planine Baban. Naprej pa po poti, ki pelje po gozdu. Vse do odcepa za Veliki Babanski Skedenj. Mi se odločimo za desni pristop do vrha. Sestopili smo po levi strani in prišli nižje na znano stezico. Oziroma bolj mulatjero. Pod vrhom je nekaj plezanja med skalami. Na vrhu pa na obe strani kar prepadno. Razgledi pa res čudoviti . Ko jasnina vztraja. In hladno niti ni bilo. Tik pod vrhom v travah se ustavimo kar debelo uro. Za sestop smo se odločili mimo planine Ognjenik in potem po strmi poti, ki so pred kratkim markcisti obnovili markacije , saj je planinska pot, prišli še v svetlem na izhodišče v Žago. Srečali nismo prav nikogar. Naneslo je nekaj manj kot 1700 višincev in 12najst km hoje. Tura , ki nam bo ostala v lepem spominu . Prav tako kot pred dnevi, ko smo bili v teh koncih .

Mene pa zanima , ali je kdo hodil iz planine Zaprikraj na Lipnik? Ali se da v enem dnevu prehoditi Lipnik in Javoršček?

Ne siva , ampak strma pot naju je vodila z Razdrtega . Veter je prijetno vlekel v zadnjem delu poti do koče. Gneče nobene na nedeljo 17. avgusta. Sestopila sva po položni poti na izhodišče.

Pajek.

13.08. 2025. Že dolgo časa je bila v planu. S Kal Koritnice na Srednjo špico (1819 m ). Nadaljujemo po grebenu preko Kote 1804m in Hudega vrha 1808 m vse do Vršičev, kjer sestopamo na izhodišče. Do odcepa za Lipnik poznana pot. Vrh Srednje špice smo si ogledali. Kaverne so še ohranjene. Smo si vzeli čas. Za pot naprej pa nismo imeli navigacije . Le opise. Sestop z Vršičev je bil kar zahteven. Zaradi visokih trav in lukenj. Smo verjetno porabili nekaj več časa z iskanjem prehodov. Se kar hitro znajdeš pred kakšnim prepadom .Nekje so bili ozki prehodi. Lepo se je videlo dol v Lepeno. Dve košuti smo videli. Sta hiteli na varno. Kajti potem smo opazovali let beloglavih jastrebov. Kot zanimivost se je eden spustil kar nizko in zaprhutal nad Marijanovo glavo. Nisem videla kaj takega. Je odletel - odjadral nekam visoko.Ko smo v gozdu našli pot , smo bili prav veseli.In še statistika . Prehodili smo 15, 7 km. . Naredili 1555 višincev. Hodili 12 ur in 20 minut . Malico pa smo imeli od 13.38 do 14. 25. (Bojan bo v redu) Na koncu ture vsi trije zadovoljni.

Res je Javoršček.

Včerajšnje s poti na Srednjo špico.

Vrh na sliki?

Lepi samotni konci. A nepozabno prečenje skozi Bukovska korita. Mnogo bolj zahtevno , kot vzpon na Nizki vrh. Vse ostalo pa za izkušene gornike. Čestitke .

Nisem preverjala. Smo bili zaposleni z razgledi, malico in najprej smo se sezuli. lijaneja, saj nimam kratkih hlač.

Mari hvala. Ja emšo, gre vse bolj počasi

5.08. 2025. Po mulatjeri proti Staremu Utru do ovinka 20 , kot so drugi opisovali. Saj navigacije nismo imeli. Smo si spravili opise poti. In šli. V lepem jutru po poznani poti. Podskalarja nismo videli. In kar nam je šlo do sedla za Česnom. Naprej do solnice niti ni daleč. Sedaj pa smo v visokih trentarskih travah. Si ogledamo , kje bi se dalo iti. Celo slika od pokojnega Zlodeja nam je prišla prav, kjer opisuje kod je on šel. Teren je vseskozi strm. Vse do vrha. V drugem delu poti smo šli skozi žleb. Tam smo spravili palice in si hitro dali čelade na glavo. Na razgledni točki, smo si ogledali še zadnji del do vrha. Prej ga ni bilo videti. In bili na vrhu po urah hoje. Smo si vzeli čas. Krasni razgledi so bili. Oblaki so vsake toliko zakrili Bavški Grintavec. Malo nas je skrbel sestop po travah. A težav nismo imeli. Krasna tura, ki bo ostala v lepem spominu v trentarski samoti. Na vrhu je bilo kar nekaj skal poškodovanih od strel.

Torkov izbor na poti na Srebrnjak. Ni jih ravno veliko. Nekaj pa je .

Nedeljska popoldanska Gradiška tura. (3.08. 2025)

Hvala. Sem pa izvedela nekaj novega. Da dehidriran muc, kot je bil ta je umazan, ker nima sline, da bi se očistil. Potem ko je bil čist, se je umival kar dosti časa. So mi svetovali, naj ga raje dam v zavetišče, če bi bil fiv pozitiven ne bi smel bivati z drugimi mačkami. Naše mačke so se ga izogibale. Niso bili v stiku. Kamor sem mu uredila prostor, je tam ostal. Res priden. Upam da bo vse v redu z njim . Še zdaj vidim tisti prizor, ko je taval tam pred Lidlom . Žalosten in zapuščen.

Sej bi ga. Ampak imamo tri mačke.

Iskal ga ni nihče. Danes je bil odpeljan v zavetišče Horjul, kjer bo veterinarsko oskrbljen . In se bodo odločili kako naprej. Še so dobri ljudje , ki priskočijo na pomoč . Hvala Eda La Vita za pomoč in prevoz mačka, za katerega skorajda ni bilo več upanja , da ga kdo opazi. A upanje umre zadnje.