darinka4 - Zadnja sporočila

15.11. 2024. Letos je november krasen. Da bomo v tednu dni stali na obeh Babanskih Skednjih si niti nismo mislili. Tam okrog osme zjutraj smo šli iz Žage. V strmino. Si višje ogledali slap Boka. Nadaljevali do planine Baban. Naprej pa po poti, ki pelje po gozdu. Vse do odcepa za Veliki Babanski Skedenj. Mi se odločimo za desni pristop do vrha. Sestopili smo po levi strani in prišli nižje na znano stezico. Oziroma bolj mulatjero. Pod vrhom je nekaj plezanja med skalami. Na vrhu pa na obe strani kar prepadno. Razgledi pa res čudoviti . Ko jasnina vztraja. In hladno niti ni bilo. Tik pod vrhom v travah se ustavimo kar debelo uro. Za sestop smo se odločili mimo planine Ognjenik in potem po strmi poti, ki so pred kratkim markcisti obnovili markacije , saj je planinska pot, prišli še v svetlem na izhodišče v Žago. Srečali nismo prav nikogar. Naneslo je nekaj manj kot 1700 višincev in 12najst km hoje. Tura , ki nam bo ostala v lepem spominu . Prav tako kot pred dnevi, ko smo bili v teh koncih .

Mene pa zanima , ali je kdo hodil iz planine Zaprikraj na Lipnik? Ali se da v enem dnevu prehoditi Lipnik in Javoršček?

Bavški Grintavec iz vasi Soča. (19.10. 2025).

Nanoško pogorje?

16.10. 2025. Tamnameji- Breški Jalovec- Lanževca in do koče Ana , ki je zaprta. Vsaj tako piše. Sestopili smo krožno na izhodišče. Človek pleza na goro svojih utvar, dokler živi v prividu vrha. (A. G.) Nam vrh niti ni bil pomemben. Bolj nepoznana pot iz Rezije po grebenu , kjer je hoja prav prijetna v oktobrskem dnevu. Vremenarji so napovedali sonce, a, ko smo bili na Breškem Jalovcu se je skrilo. Smo imeli vse od vetra, do oblakov in okrnjenih razgledov. Še skupina fantov iz Italije je prišla z Brezja za nami . Nekaj obiska je le bilo. Pri koči smo se malo ustavili. Je zahladilo. Sestop po gozdu. Pot je lepo označena . Saj listje prikrije pot, ki ne postane vidna. Za Maksija je bila zanimiva velika skupina gamsov , ki se je pasla nižje. Le opazoval jih je . Vedel, ja da so dosti hitrjši kot pa on .

Kaj pa Gubno?

Škrlatica.

11.10. 2025. Po novih nepoznanih poteh sva šla. Na Debeli vrh 1301m. Do včeraj nisem slišala zanj. Je v bližini Suhega vrha. S hojo sva začela v Razdrtem. Kmalu po strmi poti je odcep desno, kjer gre dobro uhojena pot, ki je krajša od strme in se pri zajlah priključi markirani poti. Ustavila sva se v koči . Na čaju in ješprenjki. Poklepetala z oskrbnikom . Ter z domačinom, ki nama je pojasnil, kje naj greva. S pomočjo navigacije sva brez težav našla ta vrh, kamor redkokdo zaide. Sestopila sva mimo koče po strmi poti na izhodišče. Lep dan je bil včeraj . Z malo vetra. 12km sva prehodila.

Ko se jutro prebudi iz spanja .

Srebrno sedlo?

Še vedno je morje toplo. 20 stopinj je imelo včeraj. Pa nikjeer nikogar .

Ja seveda. Kar naprej.

Ime vrha?

Nanoško pogorje . Pogled z okna.

Petek 3. 10.Velika Baba 2161m. Je bil dober začetek. Tja do koder je bilo vredno priti , je bilo treba poiskati pot. Začeli smo v Gozdecu. V hladnem jutru. Mimo nekdanje pogorele koče in GRS bivaka. Za naprej do Velike Babe , kamor smo bili namenjeni, pa nismo tam še hodili. Je kar nekaj možicev postavljenih. Mi smo šli pod Velikim Babanskim skednjem in na sedlu poiskali vstop v žleb. Naprej bolj po občutku, ker je bilo treba iti prečno . Da ne izgubimo preveč višine. Tudi nekaj časa smo izgubili z iskanjem. Kajti tam kjer smo mislili, da se bo dalo iti, ni bilo prehoda. Smo ga našli nekoliko nižje. Potem le še čez skale do poti, kjer smo šli do vrha. Veter je kar vso pot pihal. Na vrhu smo našli bolj zatišno mesto . In ostali nekaj časa v jasnini. Nebo je bilo brez oblaka. Namen , da bi šli še na Babanski skedenj smo opustili. Preveč časa nam je vzel brezpoten del, kjer smo iskali prehode. Sestop po znani poti mimo planine Baban. Tam v visokih travah kar previdno, zaradi lukenj. Od planine dalje nas je čakalo 200 metrov vzpona po lepi potki. Kjer se priključi tisti , ki gre na Babanski Skedenj. Po tem delu poti smo šli prvič. Se gre na Kopo, ki smo jo lani obiskali, a po drugi poti. Še v svetlem zaključimo našo enajsturno turo z vsemi postanki in iskanjem poti. Saj jih tam več ni.

Sta vztrajna.

Kdo bi razumel mačke?