ZaPisane gore, 130 let Planinskega vestnika

Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, ljubitelje gora razveseljuje že od časov Jakoba Aljaža. Njegova prva številka je kot glasilo Slovenskega planinskega društva izšla 8. februarja 1895, 12. februarja 2026 pa bo na 20. Festivalu gorniškega filma v Ljubljani premiera dokumentarnega filma ZaPisane gore, 130 let Planinskega vestnika. Dokumentarec Mojce Volkar Trobevšek in Andreja Podbevška, ki je večplasten in dinamičen prikaz poslanstva, zgodovine in sodobnega utripa Planinskega vestnika ter ljudi, ki ga s srcem ustvarjajo, bo 21. februarja na ogled tudi v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

Planinski vestnik je spremljevalec planincev že vse od leta 1895, ko so na Triglavu postavili Aljažev stolp - skupno pa je tudi njuno poslanstvo, saj sta oba nastala kot odgovor na vse večjo germanizacijo slovenskih gora in sta (bila) nosilca slovenske kulturne identitete in narodne zavesti. Planinski vestnik je skupaj s prvimi bralci prisostvoval postavitvi Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, z njimi se je veselil prve koče na Kredarici, poročal o odprtju naših prvih poti v visokogorje ... in pozneje podoživljal drznost prvih plezalcev doma, ko je dozorel čas, pa tudi na najvišjih vrhovih sveta. Planinski vestnik se je radostil ob postavljanju pomembnih zgodovinskih mejnikov in iskreno žalostil ob tragiki, neizbežnem delu vseh uspešnih zgodb. V vseh obdobjih svojega izhajanja je bil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in doživljanja gora Slovencev, danes pa je del narodnega bogastva in kulturne dediščine ter najpopolnejši arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije (PZS).

Najstarejša slovenska revija, ki je preživela obe svetovni vojni in izšla že v 1355 številkah, je v svojo lansko 130. obletnico zakorakala kot e-revija, z roko v roki s tradicionalno tiskano obliko. V jubilejnem letu je nastajal tudi dokumentarni film ZaPisane gore, 130 let Planinskega vestnika, ki si ga bodo gledalci lahko premierno ogledali na 20. Festivalu gorniškega filma v Ljubljani, in sicer v četrtek, 12. februarja, ob 16. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma; le štiri dni po 131. obletnici revije. V soboto, 21. februarja, ob 18. uri bodo film predvajali tudi na filmskem festivalu Goroventure v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, kjer projekciji sledi pogovor z ustvarjalci filma in revije. Dokumentarec bo nato potoval po planinskih društvih po Sloveniji, ogledati si ga bo mogoče tudi na TV Slovenija.



"Film se osredotoča na trenutno stanje, spremlja aktualno uredniško ekipo, njihove odnose in motive za delo. Dokumentira potek nastajanja revije, od koncepta do tiskarne, pa tudi prehod v digitalno obliko. Povprečnega gledalca najbolj zanima aktualno stanje, saj se z njim lahko poistoveti in ga komentira iz svoje izkušnje. Dokumentarec pa se ozre tudi v zgodovino nastanka in razmišlja predvsem o vzrokih za ustanovitev revije, ki je neposredno povezana z narodno zavestjo, slovenstvom in slovenskim jezikom. To stori (tudi) na nekoliko šegav način v podobi animacije, kar filmu prav gotovo daje poseben značaj in tudi gledljivost," oriše scenaristka in sorežiserka filma Mojca Volkar Trobevšek, ki Planinski vestnik dobro pozna, saj ga spremlja že od otroštva, sicer pa se je podpisala tudi pod množico člankov v njem. Pri svojem ustvarjanju prisega na dobro zgodbo: "Če je zgodba dobro povedana, je rezultat ustvarjalnega dela dober umetniški izdelek, ki nagovori ljudi. K temu stremim pri svojem delu - pa naj bo to pri poučevanju ali pri pisanju in ustvarjanju dokumentarcev."

Osrednji del filmske pripovedi se posveča uredniški ekipi Planinskega vestnika, ki pod okriljem Planinske zveze Slovenije ustvarja sodobno, tudi digitalno, mesečno revijo o planinstvu, alpinizmu in drugih športnih dejavnostih v gorah ter o gorski naravi in kulturi. S perspektive glavnega urednika spoznamo zahtevno delo priprave člankov, ki se nikoli ne konča. V stalnem iskanju in zapisovanju dobrih zgodb so tudi njegovi tesni sodelavci novinarji in uredniki, nepogrešljiva pa je tudi tehnična ekipa. V kratki retrospektivi se film vrača v 19. in 20. stoletje, na začetek in skozi burna leta, ko je bilo izhajanje revije večkrat ogroženo, njena ustanovitev pa je bistveno pripomogla k ohranitvi slovenske besede in okrepila narodno zavest.

Mojca Volkar Trobevšek je k projektu povabila montažerja Andreja Podbevška, s katerim sta film tudi ubrano zrežirala, in Mitjo Legata, snemalca in direktorja fotografije, ki sta oba - tako kot ona - zagrizena hribovca, vajena dela v zahtevnih razmerah in na vseh terenih. Pod produkcijo se podpisuje #Najs produkcija, piko na i pa pristavita avtorska glasba Simona Skalarja in animacija Ane Lucije Čuk. Poleg uredniškega odbora Planinskega vestnika, ki ga sestavljajo Vladimir Habjan, Emil Pevec, Mateja Pate, Irena Mušič Habjan, Dušan Škodič, Marta Krejan Čokl, Zdenka Mihelič, Mire Steinbuch in Tina Leskošek, v filmu nastopata tudi kustodinja Slovenskega planinskega muzeja Neli Štular in literarni zgodovinar Miran Hladnik. "To je bil moj prvi filmski projekt, kjer sem imela vse niti v svojih rokah, hkrati je to prineslo tudi gromozansko odgovornost - do naročnika, nastopajočih, gledalcev, do same teme. Ker smo majhna ekipa, je dela veliko, odgovornost na osebo pa neprimerno večja kot v velikih produkcijah. Film je nastajal leto in pol in v tem času smo vsi sodelujoči opravljali tudi svoje službe in druge projekte, zato je bilo to obdobje zelo intenzivno," pojasni Volkar Trobevšek, tudi avtorica več scenarijev za filme RTV Slovenija: Tista lepa leta, Mira Marko, Drobne stvari, Vdih drugega in Drugo življenje macesna.

Planinski vestnik je imel v skoraj 131 letih le osem glavnih urednikov, povprečno urednikovanje pa je trajalo 16 let. Največ letnikov je uredil Tine Orel (30), s 26 letniki mu sledi Josip Tominšek in s 25 sedanji odgovorni urednik Vladimir Habjan, ponosen pred skorajšnjo premiero filma: "Gore so bile Slovencem od nekdaj prizorišče zgodb, legend in mitov, pozneje tudi nosilke narodne identitete in ogledalo časa. Ko se je planinska beseda pred 130 leti začela zapisovati v Planinskem vestniku, je dobila trajno obliko; ob tej visoki obletnici se je preselila na filmski trak in s tem dobila še svoj obraz, gibanje in glas. Film ZaPisane gore je nastal v obdobju silovitega naraščanja vizualnih podob in po drugi strani vedno večje krhkosti tiskanih medijev. Film je dokument sedanjega časa in sporočilo za zanamce, zato je bilo zelo pomembno, da smo to naredili zdaj in ne nekoč v prihodnosti - za nazaj."



"Ob skorajšnji 131. obletnici Planinskega vestnika, revije, ki je kronist zgodovine slovenskega planinstva, smo ponosni, da lahko predstavimo dokumentarni film, ki slavi to dolgo tradicijo. Vestnik je prostor za izmenjavo idej, odkrivanje novih gora in ohranjanje planinske zgodovine in kulture, zato upamo, da bo film navdihnil nove bralce, da prelistajo Planinski vestnik in mogoče tudi postanejo naši redni bralci. Vsem urednikom in sodelavcem se zahvaljujem za zagnano delo in zvestobo. Ohranjanje tako bogate tradicije in hkrati sledenje novostim, ki jih narekuje današnji čas, kjer je branje čedalje bolj na udaru, terja posebno strast do revije - in to v filmu tudi začutimo!" poudarja Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije.