V sodelovanju z biologinjo Jano Kus iz Zavoda Symbiosis je v okviru aktivnosti za obvladovanje izšla nova publikacija z naslovom Invazivne tujerodne rastline v Triglavskem narodnem parku.
Publikacija predstavlja problem širjenja tujerodnih rastlin v alpskem prostoru ter pomen zgodnjega odkrivanja in ukrepanja za ohranjanje narave. Izšla je v okviru aktivnosti za obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst, ki so financirane iz namenskih sredstev za tujerodne vrste Ministrstva za naravne vire in prostor ter Sklada za podnebne spremembe.
Vplivi podnebnih sprememb so vse bolj opazni tudi v alpskem svetu, saj se temperature postopno zvišujejo. Med pomembnejše pritiske na naravo sodijo tudi tujerodne vrste – rastline in živali, ki izvirajo iz drugih delov sveta, v novem okolju pa lahko izpodrivajo domorodne vrste in spreminjajo razmere v naravi.
Na območju Triglavskega narodnega parka je naseljevanje ali gojenje tujerodnih prostoživečih vrst prepovedano. Kljub temu so bile nekatere vrste v naravo vnesene že pred ustanovitvijo zavarovanega območja. Tujerodne vrste so pogosto vnesene zaradi njihove uporabne vrednosti, lepote ali radovednosti – večina kulturnih rastlin na poljih ter številne okrasne rastline na vrtovih so pravzaprav tujega izvora.
Nekatere tujerodne vrste ogrožajo biotsko pestrost Triglavskega narodnega parka
Večina tujerodnih vrst sicer ne povzroča večjih težav, vendar se med številnimi vnesenimi vrstami pojavljajo tudi takšne, ki se dobro prilagodijo novemu okolju in se začnejo spontano širiti. Najprej se pojavljajo predvsem v urbanih okoljih in na ruderalnih površinah, kasneje pa lahko dosežejo tudi naravna območja. Nekatere tujerodne rastline se širijo tudi na območju parka in postopoma spreminjajo podobo naravne vegetacije.
Tujerodne vrste, ki ogrožajo biotsko pestrost, imenujemo invazivne tujerodne vrste. Poleg vplivov na ekosisteme, habitate in domorodne vrste lahko povzročajo tudi gospodarsko škodo ali vplivajo na zdravje ljudi. Pritiski invazivnih vrst so se v zadnjih desetletjih močno povečali, zato brez pravočasnega ukrepanja širjenja ni mogoče ustaviti.
Invazija je pogosto počasen proces. Najprej se v naravi pojavi le nekaj primerkov, ki lahko ostanejo lokalno prisotni več let ali desetletij. Ko se popolnoma prilagodijo novemu okolju, se začnejo širiti, pri čemer lahko k širjenju prispevamo tudi ljudje – na primer z vozili, z zemljino ali celo s prenosom semen na obutvi.
Ključno je obvladovanje v začetkih fazah
Invazivne vrste je najlažje obvladovati v začetnih fazah. Če ukrepamo pravočasno, jih lahko z usmerjenimi ukrepi odstranimo in preprečimo nadaljnje širjenje. Če pa odlašamo, postanejo ukrepi zahtevnejši in dražji, pogosto pa je mogoče vrste obvladovati le še lokalno.
Pomembni so tudi preventivni ukrepi, kot so omejevanje uvoza, prodaje in sajenja nekaterih invazivnih rastlin ter pravočasno odkrivanje novih žarišč. Pri tem lahko sodeluje tudi javnost. Podatki o tujerodnih vrstah se v Sloveniji od leta 2017 zbirajo v spletni in mobilni aplikaciji Invazivke.si, kjer lahko registrirani uporabniki sporočajo opažanja.
Aplikacija predstavlja pomemben del sistema zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja, saj omogoča hiter prenos podatkov od najditelja do strokovnjakov. Tako lahko ob pojavu nove ali redke invazivne vrste pravočasno ukrepamo in njeno širjenje zaustavimo že v začetnih fazah.
Knjižica Invazivne tujerodne rastline je brezplačno na voljo v Infoentru Triglavska roža Bled, kmalu pa jo boste lahko listali tudi v drugih informacijskih središčih Triglavskega narodnega parka in na spletni strani Triglavskega narodnega parka.
Vir:
https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/medijsko-sredisce/novice/novica/370/invazivne-tujerodne-rastline-v-triglavskem-narodnem-parku-.html