Čarobni zakladi Slovenije

Čarobni zakladi Slovenije - za planinske gurmane, ki ljubijo naravo in mir.

Nov vodnik Planinske založbe Čarobni zakladi Slovenije uveljavljenega publicista in fotografa Francija Horvata prinaša 26 izbranih ciljev za ljubitelje samote in nedotaknjene gorske divjine. Opise izletov dopolnjujejo iskrene izpovedi avtorja, ki v gore zahaja vse svoje življenje, jih občuduje z očmi in srcem ter pronicljivo popisuje in mojstrsko fotografira, zato vodnik za gorske sladokusce bogatijo tudi navdihujoče fotografije čudovitih kotičkov domovine. Vitalni Celjan, ki marca praznuje 70 let, na praznovanje življenja in izida novega vodnika povabi tudi novinarje, in sicer v torek, 31. marca, do Janezovega bivaka na Javorci in jame Vranja peč - skritih kotičkov Savinjske doline.

Fotograf, svetovni popotnik, alpinist in publicist Franci Horvat je za nov vodnik Čarobni zakladi Slovenije izbral svoje najljubše izlete, kjer se je počutil lepo - nebeško. Začne z Julijskimi Alpami, nadaljuje s Karavankami, Kamniško-Savinjskimi Alpami, Smrekovškim pogorjem, Mozirskimi planinami, Ponikovskim krasom, Prekmurjem ter konča s Kočevskim in Kraškim robom. V vodniku naniza 26 izbranih ciljev za romantike, na katerih se prepletata posebno doživetje in dobra fotografija, večinoma na manj uhojenih poteh, označenih in neoznačenih, kjer morebiti ne srečaš druge planinske duše - oziroma kot je zapisal: "Vodnik je namenjen vsem planinskim gurmanom, ki ljubijo naravo in mir. Običajno sem svoje izlete načrtoval za pozno pomlad oziroma zgodnje poletje, za jesen pa, ko so se obarvale bukve in nato pozlatili macesni."

"Dragi pohodniki, na opisanih poteh vam želim čim več nebeških užitkov, in da se boste z izletov vračali prijetno utrujeni, toda zadovoljni. Ture izbirajte po svojih zmožnostih, kajti nekatere res niso prav enostavne," ljubiteljem gora na srce polaga Horvat. Med zahtevnejšimi turami sta tudi dve, ki sta mu posebej ljubi - Za Razorcem nad Zadnjo Trento, kjer so Nebeške poljane, zaradi nebeške lepote prvi izlet v vodniku, ter edinstveni Dedec pod Zeleniškimi špicami v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer sta potrebna tudi lažje plezanje in odlična orientacija. Med planinskimi cilji za ljubitelje samote in nedotaknjene gorske divjine je Horvat izbral Zadnjiški Ozebnik, Travniško dolino in planino za Skalo, Visoki Mavrinc, Brinovo glavo, Križevnik, Stan pod Utami in Matkovo okno nad planino Zabrložnica, odmaknjeni kotički za gorske sladokusce pa so Krstenica, Vošca, Janezov bivak na Javorci, Kozice nad Kolpo, Kavčič in Golič. Prgišče predstavljenih ciljev je tudi bolj obiskanih - Slemenova špica, Viševnik, planina Velo polje in Sotinski breg. Rojen na dan voda razveseli tudi z jagodnim izborom manj poznanih ciljev za ljubitelje vodnih lepot, kot so slapovi in korita Možnice, Šunikov vodni gaj v Lepeni, Vzhodni skočniki Belega potoka, Krvava lokev pod Kalškim grebenom, jezero Vodotočnik, Črno jezero pod Krnesom, jama Vranja peč in Mirtoviški potok ob Kolpi.



Opise izletov dopolnjujejo iskrene izpovedi avtorja, ki v gore zahaja vse svoje življenje, ki ga je nemalokrat preizkušalo, tako z izgubami kot boleznijo. "Gore so res moj drugi dom, nudijo mi zatočišče pred poplavo informacij in mi dajejo svobodo. Tu izklopim glavo in se prepustim pozitivnim vibracijam narave oziroma gora. Večkrat sem šel na nočne pohode - med drugim na Kredarico in Jalovec pozimi, na Veliki vrh v Košuti - in to je bil čas, ko sem glavo očistil navlake. Po takšni terapiji se počutim prerojenega in dobim nove moči za nadaljnje delo," poudarja Celjan Franci Horvat, ki gore občuduje z očmi in srcem ter pronicljivo popisuje in mojstrsko fotografira, zato vodnik odlikujejo navdihujoče fotografije čudovitih kotičkov Slovenije. Horvat je planinski javnosti znan že kot avtor planinsko-zgodovinskega vodnika Po poteh XIV. divizije.

"Nekoč sem ves prosti čas namenil plezanju, zdaj pa je fotografija na prvem mestu. Če sem iskren, si ne znam zamisliti ture brez fotoaparata," priznava fotografski odvisnež in alpinist, ki je opravil več kot 600 vzponov doma in v tujini, od tega 42 prvenstvenih; plezal je v Alpah, Peruju, Boliviji, nepalski Himalaji, Tanzaniji in Turčiji. Aktivni upokojenec je tudi snovalec Grintove poti, krožne poti okoli Grintovcev, sicer pa je dolga leta deloval kot kulturni ustvarjalec na področju fotografije. Največji delež v njegovem ustvarjalnem opusu predstavljajo motivi iz narave, njegove fotografije in prispevki so objavljeni v številnih knjigah, revijah, časopisih in koledarjih. V Sloveniji in tujini je imel več kot 60 samostojnih fotografskih razstav in je prejemnik vrste nagrad fotografskih natečajev. Do danes je imel že več kot tisoč potopisnih predavanj po Sloveniji in tujini.



Vodnik Čarobni zakladi Slovenije je zasnovan tako, da so vsi opisi predstavljeni enako, poleg osnovnih značilnosti izleta je kot dodana vrednost opisana Horvatova zgodba oziroma doživetje na tej turi, s čimer je želel obogatiti vodnik in oplemenititi pisanje. Na vrhu strani je navedena gorska skupina cilja, vsaka tura se začne z zaporedno številko in imenom cilja ter podnaslovom. Sledijo podatki o nadmorskih višinah cilja in višini izhodišča ter višinski razliki. Zahtevnost ciljev je v večini ciljev nizka, saj gre za nezahtevne označene poti, nekaj je brezpotij oziroma neoznačenih poti. Avtor opozori na posamezna zahtevnejša mesta, tudi na dodatno opremo, na primer čelado, če smo na izpostavljenem terenu. Ker se zaradi vremenskih nevšečnosti teren lahko spremeni, se je pred odhodom dobro pozanimati o stanju poti na domači strani PZS ali poklicati v najbližjo kočo.

"Pohodnike po mojih poteh prosim, naj ravnajo z naravo spoštljivo, da bodo zanamci še lahko občudovali omenjene lepote. Pri nekaterih izletih pišem o tem, da naravo vse pogosteje prizadevajo žledolomi, vetrolomi, plazovi, s čimer je lahko kakšna od predstavljenih lepot izgubila svoj lesk in ni več takšna, kot sem jo videl jaz. Lahko rečem, da se nam narava za naše nevestno ravnanje malce maščuje," opozarja Horvat.



Francijev velik vzornik je bil alpinist Tine Mihelič, eden najplodovitejših slovenskih piscev alpinističnih in planinskih vodnikov, ki mu je pogosto odstiral skrite kotičke Julijskih Alp, njegov brat Jože Mihelič pa mu je prav tako velikodušno natrosil nekaj očarljivih predelov slovenskih gora. Pri utiranju fotografske poti sta mu pomagala prijatelja, vrhunska fotografa Matevž Lenarčič in Tomo Jeseničnik, ki je knjigi na pot zapisal: "Horvatove knjige ne moremo uvrstiti med običajne vodnike po raznovrstnih poteh ali bolj ali manj obiskanih kotičkih Slovenije, temveč je pred nami učbenik o tem, kako razumeti principe in sosledja v naravi, kako naravo doživljati na način, da v njej ne pustimo nikakršnega odtisa, k čemur se človeštvo v zadnjih letih zelo rado in zelo površinsko zavezuje." Urednika knjige sta Vladimir Habjan in Irena Mušič Habjan.