Zadnjica - Glava v Zaplanji (via Dolič)
Starting point: Zadnjica (650 m)
| Lat/Lon: | 46,3824°N 13,7604°E |
| |
Name of path: via Dolič
Time of walking: 6 h 30 min
Difficulty: easy unmarked way
Altitude difference: 1906 m
Altitude difference po putu: 1950 m
Map: Triglav 1:25.000
Recommended equipment (summer): helmet
Recommended equipment (winter): helmet, ice axe, crampons
Views: 12.040
 | 5 people like this post |
Access to the starting point:
From Kranjska Gora, drive over the Vršič pass towards Bovec or vice versa, but only as far as the 50th serpentine of the Vršiška or Ruska road (near the village of Trenta). Here you turn onto a side road, and then park for a few 100 metres in a roadside parking lot.
Path description:
From the parking lot, continue along the road, which takes you past a few houses (mainly at weekends) in about 15 minutes to a place where the road splits into two parts (there used to be a parking lot at the crossroads, but now parking is prohibited).
Continue along the lower right road (the upper road leads to the cargo cableway leading to Pogačnikov dom) in the direction of Dolič, Luknja and Prehodavci. Initially, follow the gently sloping road, which leads us across the meadows and higher up through the forest, almost to its end, or more precisely to a marked crossroads, where a marked footpath branches off to the right towards Prehodavci (it takes about 1 hour to get here).
From the crossroads in the area called Utro, continue straight ahead and the road finally turns into a footpath or mulatier. The ascent continues along the old mulatier, which climbs moderately over occasionally steeper slopes. The climbing route over Komar soon branches off to the right, and we continue straight ahead and continue our ascent along the wide path. The scenic route, which occasionally passes over very steep slopes, leads us higher up to the next marked crossroads.
From the crossroads, turn right (left Luknja and Triglav over Plemenice) and continue in the direction of Koča na Doliču. The wide path continues to climb southwards, crossing the slopes of Zelenic Peak (2468 m). When the slope is slightly flattened, the path over Komar joins us from the right, and we follow the mulatier to the next crossroads, where the path to Zasavska Koča (the path of Mira Marko Debelakova over the Kanjavčeve police) branches off to the right.
Here we continue to the left, and the increasingly scenic and occasionally precipitous path leads us to a crossroads near Koča na Doliču.
From the crossroads near Koča na Doliču, turn left to the west and continue the ascent along the mulatier, which climbs quite steeply. After half an hour's walk from the hut, the world flattens out and the path no longer gains altitude. We can now see Triglav clearly ahead. We continue walking towards Triglava on the fothills, where we have to be careful not to step in any holes and twist our legs. Next we come to a crossroads where the path from Plemenice joins. Here continue left on the unmarked path (right Triglav), which you follow for 10 minutes to Morbegna. From Morbegna to the top you have only a few dozen steps to walk on easy pathless ground.
Zadnjica - Dolič 4:45, Dolič - Glava v Zaplanji 1:45.
Pictures:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
4344
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
Discussion about the trail Zadnjica - Glava v Zaplanji (via Dolič)
|
| Guest26. 05. 2006 |
Kje pa je 50. serpentina?? Označenih je samo 49!
|
|
|
|
| Guest26. 05. 2006 |
Samo v vednost. Mulatjera kot tudi trdnjava Morbegna sta nastali šele nekaj let po I. vojni, ko je to ozemlje po Rapalski pogodbi pripadlo Italiji (1920-1943). Na prenočevanje v trdnjavi računajte kvečjemu kot na bivakiranje na prostem, je pa objekt v prihodnosti predviden za prenovo.
|
|
|
|
| Guest26. 05. 2006 |
49. ali 50., saj je vseeno. V dolino Zadnjico itak vodi samo ena cesta!
|
|
|
|
| Guest26. 08. 2006 |
Od kot novica da je Morbegna predvidena za prenovo?
|
|
|
|
| Guest8. 09. 2006 |
50. serpentina je na višini 645m, v vasi Trenta, točno na mestu, kjer se zavije v dolino Zadnjice, smo bili ravno včeraj, pa vem 
|
|
|
|
| janez.novak1. 06. 2015 |
Zanimivo je, da vsi to propadajočo kasarno imenujemo Morbegna, v resnici pa je bila to kasarna Caserma Vittorio Emanuele III, Morbegna pa je stala pod Triglavom (tam nekje kjer je odcep za Kugyjeve police) in se je imenovala Capano Morbegna in je bila planinska koča.
|
|
|
|
| IgorZlodej1. 06. 2015 |
Ali si slučajno bral planinskli vestnik ali si nasedel italijanskim propagandnim arhivom 
|
|
|
|
| Branee1. 06. 2015 |
Sej igor eno je povezano z drugim (objava v pvju je temeljila precej na arhivih)
|
|
|
|
| merkur2. 06. 2015 |
Pa res - ko se že oglašajo največji poznavalci tega področja in te tematike - kje je motiv za italijansko arhivsko propagando, če gre zares zanjo? In, na katerih (arhivskih, zapisanih?) podatkih pa je pravzaprav temeljilo vedenje o imenu in poziciji "kasarne Morbegna" pred napisanim v PV? Hvala za razlago!
|
|
|
|
| janez.novak2. 06. 2015 |
Igor - jaz sem to prebral v PV in sem pač verjel. Če sem nasedel sem pač nasedel. Ne glede na to, kako je v resnici bilo, je usoda tega objekta zelo žalostna.
|
|
|
|
| ana3. 06. 2015 |
Žalostna usoda res, zaradi nekega posameznika
|
|
|
|
| IgorZlodej4. 06. 2015 |
Žalostna zato, ker so o usodi odločali v LJ.
|
|
|
|
| ana4. 06. 2015 |
Nisem vedela da so človeku iz Lj naročili naj zruši tiste zidove, a je res logično ker je bilo govora da bodo gradili na novo in je ruševina motila. Po tem pa ni bilo nič iz tega kot še iz marsikaterega projekta 
|
|
|
|
| merkur4. 06. 2015 |
Saj si nisem povsem na jasnem, kdo bi moral o usodi dotične zgradbe odločati - bila je pač državna dediščina minulih časov. O takih in podobnih zgradbah pa običajno odloča država (naša bivša in takisto tudi aktulana bi jo morda zaradi parcialnih interesov pustili, da se sesede vase), rušijo pa jih tebi nič meni nič le barbarsko neuki omejeni posebneži. In se jim ne zgodi nič. Obup! Celo za varuhe visokogorja se samooznanjajo in nenazadnje najdejo celo oporo v navzven normalnih ljudeh ... Obup!
Iz vrstic nekaterih predhodnikov je morda čutiti, da bi o kasarni morali odločati domačini iz bližnjih dolin, zato je skoraj ironično, da (če?) so odločanje vzeli v roke najprej "neki Ljubljančani", dokončno pa je njeno usodo (dobesedno) lastnoročno zapečatil "nek Jeseničan".
|
|
|
|
| IgorZlodej4. 06. 2015 |
Ko so nekaterim mame še ta zadnjo brisale se je odločalo ali se obnovi kasarna na ZTP ali se gre v povečavo Kredarice. Obveljalo je slednje, ki ima sedež v LJ , ker je najvišja pač morala biti tam kjer je. Vse ostalo komentiranje pa je povsem odveč, še posebej, če je pod vplivom kakega nebesnega znamenja 
|
|
|
|
| GregorC4. 06. 2015 |
So se pač v Lj tako odločil, ampak to še ne pomeni, da je bilo to treba porušit, kot to počne nekdo ki ni iz Lj.
|
|
|
|
| Branee4. 06. 2015 |
Kasarna je obsojena na tak konec ker enostavno niso hoteli da bi na nasi simbolni gori imele nekdanje okupaciske sile svoj spomenik
|
|
|
|
| darinka44. 06. 2015 |
Točno tako bravo Brane 
|
|
|
|
| janez.novak4. 06. 2015 |
Moram stopiti v bran mojemu rojaku Lojzu. On mogoče res podira ruševine kasarne, ki pa so jo obsodili na propad po 2.SV.
|
|
|
|
| spartac31. 08. 2015 |
Nad kasarno stoji še nek objekt, ki ga začuda ni načel zob časa, smo se pa odločili, da ga zravnamo in bo potem vse skupaj nekako v stilu
|
|
|
|
| B231. 08. 2015 |
Bravo! In ob tej priliki bi bilo dobro istočasno "zravnati" še akterja, rušiteja odlične zgradbe in "gospodarje" parcele (MNO RS Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana)! Pa dajmo že enkrat umakniti tega "telebana" iz območja Triglavskega narodnega parka! Ali tam ni prepovedano divje kampiranje?
|
|
|
|
| SuzanaM1. 09. 2015 |
Namestitvi v objektu, ki tam stoji že 90 let, bi težko rekli divje kampiranje. V današnjem jeziku se temu reče skvotanje. Če lastnika ne moti, da nekdo brezplačno biva v njegovem objektu, potem tu ni več kaj dodati. Ker pa je v tem primeru lastnik država, lahko govorimo o oškodovanju družbenega premoženja in kazenskem pregonu – ne Lojza, ampak predstavnikov brezbrižne države.
A kdo bi se v vseh zapletih v dolini Šentflorjanski ukvarjal še z visokogorskimi težavami?
Pred tremi leti sem bila pri propadajoči trdnjavi in sem nad videnim še danes žalostna. Pa ne zaradi Lojza, ki pridno čisti, kar odpade z ruševin, temveč nad odnosom naše države. Ko ostane zgradba brez strehe, je na taki višini neusmiljeno zapisana hitremu propadu. Divja moč narave ne potrebuje pomoči človeških rok, da v nekaj letih zravna objekt z zemljo.
Lojzu pa samo zavidam, da si je uredil bivak na eni najbolj elitnih lokaciji v Sloveniji. Ob odgovornih lastnikih z vizijo pa bi tu lahko stal sodoben objekt, ki bi vsem planincem nudil namestitev.
|
|
|
|
| B21. 09. 2015 |
Če ne bi bilo Lojza in njegovega "čiščenja", bi bivša zelo trdno zgrajena zgradba brez kakršnega koli vzdrževanja stala še dolga leta in v primeru slabega vremena nudila mimoidočim varno zavetje! Niti streha, niti ogromna cisterna za vodo, niti zidovje niso propadli sami od sebe! Tu ni kaj dodati...
|
|
|
|
| mirank1. 09. 2015 |
Točno tako je kot piše B2. Lep primer so bivše kasarne na Lepočah, kjer posod manjka praktično samo streha, imajo pa to srečo, da ležijo nižje kot neka znana ...
|
|
|
|
| SuzanaM1. 09. 2015 |
Kasarne Za Lepočami so iz istega obdobja, a ležijo v pred divjim vremenom zaščiteni dolinici. In tudi te žalostno propadajo. Nobena zgradba nima več strehe in zagotovo ni bil Lojz tu na delu. Varnega zavetja v takih ruševinah pa ne bi iskala.
|
|
|
|
| korl1. 09. 2015 |
Bi se vse zrušilo samo od sebe ja, no pa kaj? Saj se piramide v Egiptu in Partenon v Atenah tudi počasi rušijo, pa jim zato nihče ne pomaga, da bodo čimprej postale prah.
Dejstvo je da je človek zgradbo namerno zrušil in mnogo ljudi ga je pri tem videlo, ukrepal pa ni nihče
|
|
|
|
| BorStenar3. 12. 2022 23:25:26 |
Živjo
ali je možno turo združiti z Triglavskim stebrom, če od trdnjave Morbegna nadaljuješ proti Kugyjevi polici?
LP
|
|
|