Štart v Mojstrani, prek Vrtaške planine po stari poti na Vrtaški vrh, od tam na Votlo sleme ter na Vrtaško sleme. Pot brez posebnosti, brez snega. Nemarkirano pot do Vrtaškega vrha sem našla dokaj z lahkoto, kar me je presenetilo, ker se ponavadi kar hitro zgubim... Živina je določene dele prav fino shodila, da se prehodi lepo vidijo.
Povratek prek Vrtaške planine proti Črlovcu. Pot je na nekaterih delih zelo zoprna, saj zaradi listja obstaja veliko šans, da človek zdrsne in se po zelo hitrem postopku znajde v dolini. Prav tako je na nekaterih mestih težje sledljiva, en odcep sem zgrešila in hodila nekam proti gornovem rovtu... Ker je pot postajala vse manj shojena, mi je potegnilo, da sem zafrknila in sem morala nazaj do pravega odcepa. Spodaj pri brvi čez potok sem se odločila, da ne grem do Črlovca, temveč sem jo mahnila nazaj proti Mojstrani. Na zemljevidu sem videla vrisani dve poti, ki bi naj šli po gozdu - odločila sem se za zgornjo, kar je bila velika napaka, saj je ozka gozdna stezica, polna listja in korenin, potekala direkt nad dokaj visokimi pečinami. Nekaj časa sem se trudila in švicala čez zelo zoprne dele, v glavi so se mi oglašali alarmi, dokler nisem na neki točki prišla do dela, kjer se je malo poravnalo. Za naprej sem videla, da bo ista zgodba s pečinami, zato sem jo po posvetu z zemljevidom raje mahnila direkt navzdol po gozdu, ter uletela na spodnjo gozdno pot, ki me je kmalu pripeljala do ceste.
Malo adrenalinski, a lep izlet.