Samo zate, Drago! Pri Valvazorju, na Prižnici in parkingu. Suhe cunje, malica in telefon, so bili 'varno' v ruzaku vse do povratka k Valvazorju.
Drži, Matija. Kot veš, sem veliko na Vel'ki, tudi jaz poslušam podobne zgodbe, in to od planšarjev, ki so zgoraj celo poletje. Ko enkrat izgubiš smer in ne najdeš znanega orientirja, si v popolni temi. Ko pa ti zadevo še močno zabeli poledenela snežna strmina, sunki vetra, ki te prestavljajo in zasipajo s snegom, premočene rokavice, da ne čutiš več prstov...in pozabiš, da imaš v ruzaku telefon, ki te lahko reši.
