Špik

Pod Vršiško cesto, čez vodo bos in naprej v smeri Špika, spodaj vroče, zgoraj toplo, sneg se je začel že dost pod macesni. Kot nekakšna grapa je. Naprej večinoma dobre razmere za hojo, udiral 5-10-občasno 20cm. Pod vrhom nekaj kopnine, dereze obvezne, s seboj vzel še dva cepina. Na vrhu pihalo, malo nižje brez vetra, razgled dobri. Dol po snegu je šlo hitro, potem po suhi poti, čez vodo nisem hodil, ampak v smeri koče v Krnici in tam potem nazaj na izhodišče pod Vršiško cesto.

Super, res bravo za tak vzpon.

Ker nisem nič spremljal razmer zadnjih par dni, pa tudi nasploh ne vem dosti o Špiku v kakršnih koli snežnih razmerah, bi imel eno vprašanje... Predpostavljam, da je včeraj bilo neko splošno stanje v visokogorju 2. stopnja nevarnosti, tako kot danes. Ali je Kačji graben ob taki odjugi kot zadnje dni varen, sploh v popoldanskih urah? Oz. ali pač sam oceniš iz izkušenj na licu mesta, od količine snega in podlage, če se je že zdavnaj sprožilo, kar se je imelo za splaziti?

Me zanima, ker bi tudi sam enkrat želel sprovati eno tako spomladansko tja.

Hvala v naprej za odgovor.
Varen korak še naprej!

Bil kdo v preteklem tednu in mu je poznano stanje snežišč (na obeh poteh) ?
Se mi ne ljubi ravno nekaj nositi opreme, grem potem rajši na kakšen kopen hrib.

Pojdi na kak kopen hrib, da tvoje hrbtenica in ego ne bosta preveč trpela.

Joooj, prav pričakoval sem takšne neuporabne streljačine, ma sem si rekel ajde, vseeno poizkusim.
Seliškar legenda, hvala za uvid.

Ampak ego je pa ego.

Pa naj še kdo reče, da ni!

Špik, 24.6.2024

Gor čez graben, povratek čez Lipnico.

Na vzponu pot štirikrat preči snežišča, sicer že dopoldne konkretno zmehčana, ampak brez zimske opreme zadnjih treh prečenj ni za izvajati - prvo je kratko in praktično na ravnini. Vsa snežišča se lahko bolj (tretje, desno po kompaktnih in neizpostavljenih skalah) ali manj (četrto, po melišču levo od snežišča do razcepa poti) udobno obide.

Vrh v megli in dežju, povratek po popolnoma kopni poti čez Lipnico. Spodnji del od začetka zelenja naprej mi je osebno tudi najlepši del tega kroga, z res lepimi razgledi in ambientom.
V tem delu sem se toliko razgledoval, da sem na poti med ruševjem skoraj stopil na manjšo strupenjačo, ki se je zaradi dotika palic sekundo prej umaknila pod kamen - previdno!

Špik je skoraj vsakoletna izbira, a se nama je tokrat malo zameril. Ne toliko zaradi močnih sunkov vetra v vršnem delu, kot zaradi soparnega ozračja v dveh tretjinah poti. Šlo je prav po polžje, drugače je kar teklo od naju.

Prav veliko obiska načeloma ni bilo, a naju je pri sestopu presenetila grupa španskih mladcev iz Barcelone. Opremljeni so bili bolj ubogo, svojim koreninam primerno. Da jih je zeblo se je videlo že na daleč, pa so imeli še precej do vetrovnega grebena. Trdno so bili odločeni za Špik, kar sva jim glede na razmere toplo odsvetovala. Če jih nisva prepričala midva, jih je zagotovo veter .

V vršnem delu od Lipnice proti Špiku še vedno vztraja nekaj snežnih jezikov, ki se jih lahko obhodi zgoraj. Sestop v Kačji graben je bolj težaven zaradi strmega snežišča ali pa grušča ob njem. Drugih posebnosti ni. Več v fotozgodbi ...

Špik iz Kranjske Gore

Ker živim sorazmeroma daleč in še nimam avta je obisk visokogorja precej otežen. Tako se odločim da naredim celonočno turo na Špik. Štart ob 11 in po vršiški cesti grem proti Ruskemu križu in naprej levo proti Koči v Krnici. Po grapi sem imel sicer v temi nekaj težav z sledenjem a ni bilo večjih problemov. Pot brez posebnosti, le pod Lipnico sem malo zgrešil stezo. Na vrhu je bilo kar oblačno, tako da od vzhoda ni bilo kaj dosti. Še kake pol ure sem na vrhu počival in potem jo pičil po Kačjem grabnu da sem ulovil bus. Nabralo se je 23km in dobrih 1800 višincev.

Bravo, pravi način za pot v hribe.

Super!