Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    
Forums / Slovenija / General talks / Solidarnost v gorah, Tirolska dekalracija in podobne neumnosti

Solidarnost v gorah, Tirolska dekalracija in podobne neumnosti

Print
Žiga2226. 07. 2011 16:10:13
Naj vas naslov ne zavede, moj namen je bil sprovocirati (ker so nekaterim vrednote v navedeni deklaraciji očitno res španska vas ali pa deveta briga) mežikanje.

Na 24(k)ur sem zasledil tale članek:

http://24ur.com/novice/slovenija/foto-slovenci-resili-slovaka-iz-stene.html

Mislm, katastrofa. Ne bom moraliziral da je šel slovak očitno v steno nezadostno opremljen (brez popkovine) in nepripravljen, jebiga to si je sam kriv in drugi ne morejo nič naredit za to.

To kar me je šokiralo je da so planinci dobesedno "plezali čez njega" in ga prepuščali samemu sebi. Pa preberte še spodaj pod novico komentarje kaj folk vse doživlja.

Pa to ni za nikamor... A je sedaj že morala in nesebičnost gornikov tako v k**cu da še človeku ne moremo pomagat? Pa me niti ne zanima ali si je za sranje v katerem je kriv sam, jebemomast pomagat je pa treba.

Kljub temu da v gore zahajam šele dobrih 10 let, sem že ničkolikokrat pospremil kakšnega utrujenega planinca v dolino, delil vodo s kom ki mu jo je zmanjkalo, včasih tud če kdo izgleda (pre)utrujen pač za ziher vprašam; "a bo šlo?", hudiča še enepar čehov sem ob polnoči iskal po triglavskem ledeniko ko so se izgubil in niso našli Kredarice.

Kaj vi mislite o tem? Ste že kdaj pomagali komu v gorah?

Prosim naj se tole ne sprevrže v medsebojno obtoževanje in obračunavanje ali kaj podobnega (upam da veste kaj mislim). nasmeh
všeč
bandy26. 07. 2011 19:10:23
Tudi sam sem imel pred kratkim primer , kako smo lahko Slovenci tudi ne solidarni (nepripravljeni pomagati). Prejšnji teden sem se povzpel na Triglav po Tominškovi , spust pa je bil v planu čez Prag. A kaj ,ko nesreča nikoli ne počiva! Na Triglavskih podih sem si poškodoval gleženj. Sprva sem mislil, da gre le za izvin gležnja, vendar se je kasneje izkazalo,da je gleženj zlomljen. Po poškodbi sem si snel čevelj, si ga sprva hladil s snegom,na kar sem si iz prve pomoči vzel elastičen povoj in si nogo malo bolj na trdo povil v upanju ,da bom lahko nadaljeval pot. Po nekje 100 metrih sem ugotovil ,da to le ne bo šlo!
Sedaj pa bistvo mojega pisanja! Ko sem se trudil teh 100 m ,sem srečal pet Slovenskih parov , ki so bili namenjeni proti Kredarici. Gledali so me postrani, še dober dan nisem dobil od njih , čeprav sem sam pozdravil. Kasneje srečam skupino Avstrijcev ali Nemcev. Pristopil je njihov vodnik,se predstavil in ponudil pomoč! V trdi angleščini se le sporazumeva,da če le ne bom zmogel bom sam poklical reševalce. Stisk roke v zahvalo in oni nadaljujejo pot, jaz pa že opazujem okolico,kje bi bil najboljši prostor za reševanje oz. za dostop s helikopterjem. Ko ga najdem ( malo večjo ploščad),tudi pokličem reševalce, saj sem videl ,da nima smisla nadaljevati pot. Bolečina in zavest, da nima smisla še oteževati situacije sebi in tudi ne reševalcem.
Da ne bo kdo mislil,kaj sem pričakoval! Mogoče samo kakšno besedo, da bi mi kdo ponudil pomoč , čeprav vem ( in tudi vi) ,da mi nihče konkretno ne bi mogel pomagati. Ampak občutek, da le nisi sam v takih trenutkih veliko pomeni. Tudi sam sem v preteklosti pomagal in nisem obračal glave. V takšnih trenutkih vidiš kje je naš planinski bonton. Večina vsi danes strmijo k temu,kako bodo hitreje prišli na cilj , pri tem pa se pozablja bistvo planinarjenja- občudovanja lepot naših gora, planinsko solidarnost , ki je že zelo redka.
Res pa je,da dlje časa je človek planinec, več ima izkušenj,več občutka za naravo in seveda do planincev. Žal pa danes vidiš v naših gorah vse več novopečenih planincev, ki ga ne zanimajo lepote gora, veselje ob osvojitvi gore, ampak da bo čim hitreje prišel na cilj, da bo oblečen po zadnji modi in da bo prijateljem lahko pel hvalo v svojem imenu. In ti planinci pozabljajo na kodeks planincev. Lep pozdrav, stisk roke,smeh,navdušenje ob osvojitvi cilja in najpomembnejše, pomoč planincem, ki se znajdejo v zagati. Včasih je zadosti spodbudna beseda,mogoče klic za pomoč, največ pa, da človek ima človeka ob sebi.
Ob tej priložnosti , ko že ravno pišem o tem pripetljaju , bi se pa zahvalil dežurni policijski helikopterski ekipi iz Brnika in reševalcema! Upam ,da sami ne boste imeli takšnih stikov z njimi kot jaz , pa vseeno to so fantje , ki lahko človek pove o njih samo najboljše!!
Fantje HVALA!!!
všeč
geppo26. 07. 2011 20:35:13
Ja, žal vse več je takšnih primerov, ko človek ni deležen pomoči, ko jo potrebuje. Samo hitenje cilju naproti....
lp
všeč
JusAvgustin26. 07. 2011 20:38:50
jaz sem zaradi "solidarnosti" bil na tapeti cel mesec, ker določeni ne požrejo svojega ponosa in ega... Sem pa vedno in vsakomur pripravljen pomagati, če je le v mojih močeh.

Lp, Juš
všeč
viharnik26. 07. 2011 20:39:22
Brandy še dobro,da imamo v GRS vrstah po duši in človečnosti nadljudi.Nič se ne čudim v današnjih časih takšni šibki zavesti do pomoči soljudem v stiski.Ti se ne zavedajo,da smo vsi ljudje ustvarjeni enako in da imamo vsi iste občutke (isto se radostimo,zaznavamo lepote narave,čutimo spokojnost in mir,smo utrujeni,lačni,hrepenimo po izpolnjenosti duha na vrhu itd.)Duhovno pravilo pa je,da če kdo v nezgodnih okoliščinah ne pomaga sočloveku,ta tudi sam ne bo razvil dobrote v sebi,še manj pa plemenitosti in s tem porajajoče se harmonije,ker le z dobrimi deli si človek ozavešča pozabljene božje lastnosti,kakor tudi s tem odpira energetske centre, oz. čakre cvetov,kjer vsak listič vsebuje neko lastnost boga. Vsi ljudje hodimo po isti poti.Smo kot delčki kolesa voza povezani med seboj in le s skupnimi močmi in različnimi dobrimi lastnostmi,bomo nekoč prišli do cilja.Kdor drugim pomaga hkrati pomaga predvsem sebi= višji duhovni nauk.
všeč
VanSims27. 07. 2011 09:42:37
Zaenkrat se sicer nisem še srečal s primerom ko bi bila konkretno komu potrebna pomoč.

Je pa res kot pravi bandy, kakšni ljudje hodijo v gore. Taki ne samo, da ne pomagajo in ne samo, da tudi sami nimajo potrebne opreme ampak so tudi arogantni.

Zadnjič ko sem šel po soteski proti martuljškemu slapu(torej tam kjer že ob vstopu piše da je potrebna čelada), srečam skupino planincev. Vsi seveda brez čelad. Jaz sem jo imel pa ena pravi svojmu možu: 'vidiš mi bi jo tudi morali imeti'. Jaz sem čisto dobrohotno potem rekel, da spodaj piše, da se priporoča, njen mož pa arogantno: 'no potem se pa priporočamo!'

Tudi zaradi takih so nesreče. Tako je pač če v gore hodijo goveda. Pa upam, da mi poštena goveda, ki se mirno pasejo tam zgoraj ne zamerijo, da jih primerjam z njimi velik nasmeh
všeč
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies