Lani sva delala dolomitsko pot Alta Via 1 in takrat sva prvič zašla v pogorje Schiare (
tukaj). Sestopala sva po ferati Marmol, kjer sva občudovala divji svet okoli sebe. Takoj naju je pritegnil in že takrat sva vedela, da se bova vrnila. To se je zgodilo že letos, dobro leto po prejšnjem obisku. Z nekaj domače naloge mi je uspelo narediti krožno pot, ki se je izkazala za zahtevno in dolgo poslastico
. Plan je bil … parkirišče - koča Rif. 7°Alpini - ferata Zacchi - ferata Berti – vrh Schiara - povratek po ferati Berti in nato po ferati Sperti - spanje v koči. Mimo planiranega sta se zgodili še dve presenečenji, ki sta nama popestrili dan
.
Izhodišče je bil zaselek Case Bortot nad Bellunom, nad katerim je brezplačno parkirišče na višini okoli 700 m. Tu lahko parkira okoli 30 avtomobilov, a je hitro povsem zasedeno. Od tam sva po udobni in zelo široki poti nadaljevala proti koči Rif. 7°Alpini. Spominja na vojaško mulatjero, a je bila menda vseskozi namenjena oskrbovanju planinske koče in vodovoda za Belluno. Pot je kar dolga, saj jo nanese za slabih 7 km.
V koči sva naredila kratek odmor in poklepetala z oskrbnikoma, nato pa sva se podala proti ostenju. Mogočni portal v skalnem masivu že od daleč označuje vstop v ferato Marmol, ki si deli skupni vstopni del s ferato Zacchi. Vsaj lani je bilo tako. Novost je ta, da so za ferato Marmol potegnili novo smer, ki že malce diši na D kategorijo in je še presneto krušljiva. Uradno menda še ni odprta, kje sva zgrešila staro varianto pa mi tudi ni čisto jasno
. Za kazen sva morala do vstopa v Zacchi predelati še daljšo prečko stare variante, ki jo bodo po zadnjih informacijah v kratkem požagali.
Zacchi je krasna ferata stare šole. Izkorišča naravne prehode, varovala so na vseh ključnih mestih. Veliko je lojtric, vse dodatno varovane po zadnjih zapovedih, se pravi z vzporedno jeklenico. Enako je višje ob zelo zanimivih držalih iz prejšnjih časov tik pred znamenitim stolpom Gusela del Vescovà. Ta se vidi daleč naokoli, ferata pa pripelje skoraj do njega.
Skoraj zato, ker se na vrh Schiare pred njim odcepi nova ferata, tokrat Berti. Ta je bolj skromno opremljena z veliko prostega, tudi izpostavljenega vzpona in za naju kasneje še sestopa. Na njej se nahaja precej težaven in krepko previsen prehod v višje nadstropje po stari lestvi, visoki okoli pet metrov. Tu si je potrebno vzeti čas za premislek, nato pa na hitro prepenjati varovalni komplet. Nadaljevanje je mešanica proste hoje in napredovanja ob jeklenicah in tako gre vse do vrha. Od tu je možno nadaljevati naprej proti ferati Marmol ali pa se vrniti nazaj do vstopa v ferato Sperti.
In to je bila tudi najina smer. Mimo bivaka Ugo Dalla Bernardina in stolpa Gusela del Vescovà sva vstopila v drugo presenečenje. Ferata Sperti je popolnoma obnovljena in odprta šele od lani, leta 2024. Marsikje je potegnjena na novo in se ne drži v celoti stare smeri. Na to kažejo tudi redke markacije, ki ponekod zavijejo povsem drugam. Ferata je brezhibno opremljena in te varno dostavi v dolino. Ampak kako dostavi … okolje je izjemno divje in mogočne stene okoli tebe te naredijo povsem majhnega. Prvinsko in adrenalinsko
. Zahtevnost poneha šele pri naslednjem bivaku, obnovljenim Sperti-jem. Sledi bolj zoprn del spusta po strmi in zaraščeni stezici, ki ji kar ni konca. Nižje je še nekaj varoval, nato pa sva le zagledala kočo, kjer sva prespala. Ta je na zunaj obnovljena, znotraj pa še čaka na svoj čas. Po mojem spominu je to edina koča s *čučovci* namesto WC školjk, pa tudi zasebnosti v toaletnih prostorih ni kaj dosti. Naslednji dan je sledil le še povratek na izhodišče. Več v foto-zgodbi ...
OPOZORILA ...
Za opisano krožno varianto velja nekaj opozoril. Vse skupaj je izjemno dolga tura s številnimi zahtevnimi odseki. Midva sva od parkirišča do povratka h koči, vključno z vsemi feratami in Schiaro potrebovala dobrih 12 ur, zato je morda bolje najprej prespati v koči in naslednji dan delati ferate. Svoje je prispevala tudi poletna vročina v času najinega obiska, pa še stene so večinoma na osončeni strani. Vode hitro zmanjka in jo je bolje vzeti več kot premalo. Pitna voda se nahaja v koritu poleg koče.
Še eno posebnost teh ferat je potrebno omeniti, težko razumljivo in to so markacije. Te so zelo stare, obledele in marsikje komaj vidne. Ponekod sva že v odlični vidljivosti imela težave z iskanjem nadaljevanja, da o napredovanju v megli niti ne pomislim. To velja predvsem za obnovljeni Sperti. Ferata je povsem nova, redke oznake od pamtiveka. Tukaj tudi GPS bolj težko pomaga, saj te le nekaj metrov levo ali desno spelje v napačno smer. Previdno v slabši vidljivosti.
Koordinate izhodišča (Case Bortot) : 46.1831597N, 12.1955850E