O poteh na Mežaklo ni ravno veliko napisanega, še manj o poteh, ki se prepletajo po njenem temenu, čeprav jih ni malo in nekatere so zgledno markirane. Nekoliko sem prečesala vzhodni del Mežakle, ki se najvišje vzpne na Planskem vrhu (1299m). Našla sem dva markirana dostopa nanj, in sicer z Jesenic čez Zakop in Škrbino ter s planine Obranca, od koder je pot mimo Snežne jame slabše markirana od one, ki za pastirsko kočo na planini zavije proti vzhodu in že po nekaj deset metrih doseže gozdno cesto, kjer zopet nadaljujem desno in cesti sledim dokler me markacija ne povede levo na kolovoz. Tudi na planino Obranco je moč priti po večih poteh. Včeraj sem uporabila tisto iz naselja Kočna mimo Poljanske Babe.
Če imamo organiziran prevoz med naseljem Kočno in Športnim parkom Podmežaklo Jesenice, v neposredni bližini le-tega je namreč izhodišče jeseniške poti, je možno obe poti povezati v lepo turo.
Moje včerajšnje izhodišče je lepo opisal Heinz in se nahaja tukaj
http://www.hribi.net/izlet/kocna_poljanska_baba_/1/1255/2108. Po ogledu hudobne Poljanske Babe se je potrebno vrniti do odcepa poti proti Babi in nadaljevati strmo navzgor po markirani poti. Pot je tudi po letošnji ledeni ujmi prehodna, paziti je potrebno na markacije in pripelje me do križišča, kjer me smerne table usmerijo proti Obranci. Ob prihodu na planino se vedno usmerim najprej mimo spomenika na rob po razglede. Z roba planine je tudi že videti pastirsko kočo na drugem koncu planine, kamor sem nadaljevala tudi tokrat. Za kočo je križišče. Tokrat grem desno in ko stopim na kolovoz, nadaljujem po njem zopet desno. V nadaljevanju pazljivo sledim markacijam vse do smernih tabel pod Planskim vrhom. Na tem delu poti je največ podrtega drevja, ki se mu da izogniti, seveda je potrebna pazljivost, da pri obhodih ne zgrešim poti. Od Planskega vrha markacijam sledim navzdol v smeri severnega roba planote, ki me mimo naravnega mostu pripelje do oddajnika na Škrbini. Od Škrbine nadaljujem bolj ali manj ob robu planote. Tukaj je mogoče nekoliko manj markacij, zato pa več razgledov na severno stran - navzdol in navzgor. Ograja na desno navzdol opozori na partizansko bolnišnico, ki jo je vredno obiskati. Po vrnitvi na rob nadaljujem do naslednjih smernih tabel, tam se pot obrne na levo in me v nekaj korakih pripelje na Zakop. Na Zakopu sledim smerni tablici proti Jesenicam. Tudi ta pot je markirana in me po prbljižno 550 višinskih metrih sestopa pripelje do podvoza v neposredni bližini Športnega parka Podmežakla. Razgledi na včerajšnji turi pa tukaj
http://stezeinsledi.blogspot.com/2014/05/mezakla-od-kocne-do-zakopa.html. Srečno na potkah
