Matajur

Lepo prosim poznavalce za informacijo, če je pot čez Idrijsko planino do Mrzlega vrha po včerajšnjem sneženju že kaj shojena. Hvala

Zdravo,

bil kdo v zadnjem tednu na Matajurju iz Avse ali pa Liveka.
Shojena pot, ledena ?

Nekaj slik z vasi Avsa na Matajur v petek 04.03.
Pot lepo shojena, ni ledena, vmes tudi nekaj kopnih delov, proti vrhu sneg precej trd, a dereze niso bile potrebne. Je pa potrebna vseeno previdnost na poti... Povratek čez Mrzli in srednji vrh...

Danes bil na vrhu in nisem najdel žiga. Morda kdo ve, kje se nahaja?

Žig je bil lani pritrjen na kamen ob vrhu, v sredini markacije. Verjetno je še vedno na isti lokaciji.

Žig se nahaj na kamnu v bližini samega vrha.tudi sam sem ga iskal kakšno minuto

Iz Italjanske strani se da z avtom do koče, shojen. Blo vetrovno, ampak saj sem vedel in se temu primerno obleku. Pol ure na vrhu v vetru, me ni zeblo. Dolina zelena, še zelje raste na vrtovih medtem ko v Polhograjcih pol metra snega, mrzlo, vetrovno, ledeno.

Matej, je kaj shojeno proti Avsi?

Matej, se zelo strinjam s komentarjem. Primorska pač. Belega govna ne pogrešamo.

Belo govno je zelo dobrodošlo, če imaš z naravo kolikor toliko pristen stik in jo imaš rad kot takšno in jo kot takšno tudi sprejemaš. Ne samo zaradi pristopov, ledne pleze ino turne smuke, predvsem zato, da si narava malce spočije, in da tiste živalce, ki zimo večinoma prespijo, končno najdejo svoj mir in oddremajo kitico ali dve

Še premalo ga je. Palice še niso cele v snegu.

Včerajšnji Matajur

http://sine771.blogspot.com/2023/11/matajur-1643-m.html

Kamera pri Domu na Matajure je že aktivna.

whatsupcams.com/sl/webcams/italija/

Dom na Matajure

https://www.whatsupcams.com/sl/webcams/italija/furlanija-julijska-krajina-2/sovodnje-savogna-sl/matajur-dom-na-matajure/#google_vignette

Včeraj tretjič na Matajur, a po povsem drugi poti. Tokrat iz italijanske strani. Začela sva malo nad vasjo Matajur, se usmerila proti koči oz. planini Gosgnach, za katero sicer prej še nisva slišala, nato pa proti Maršinski planini in njenemu jezercu. Potka tam v tem času je vsa poledenela, prav tako je bilo jezerce. Od tam pa sva se usmerila proti sedlu med Veliko Glavo in Matajurjem, tam pa naprej po severo oz.SZ grebenu na vrh Matajurja. Ta greben pa nama je kar zagodel, saj je bila pot kar dobro pokrita s povsem trdim snegom in ledom, tako da je v tem času kar adrenalinska. Nikakor ne tja brez derez, no, tudi ketnice s pazljivostjo zadoščajo.

Vračala pa sva se najprej do koče Dom na Matajure, kjer nama je bila okolica zelo všeč. Okoli koče so bile razporejene tudi klopice, tako da mora biti času, ko je ta odprta, zelo prijazno. Od tu pa sva šla do koče Pelizzo in mimo astronomskega observarija, od koder sva se malo po bližnjicah in manj po cesti, spustila do izhodišča.

Zelo lepa pot, izredno razgledna po celi dolžini. Julijci, s skupino Krna in Kaninska skupina, Jalovec in Mangart, so le del razgleda, potem so tu še Karnijci, Dolomiti, celo Veliki Klek se je videl, pa pogledi do Furlanske nižine, v daljavi pa bleščeče morje. Oba zadovoljna!

Včeraj zaključim svojo trilogijo kratkega oddiha po gorah z vzponom po Via Palmi na Matajur in sestopom v Sužid.
Strm je ta vzpon, 16 odsekov z jeklenico, do izhoda pa poteka večinoma v dopoldanski senci.
Hladna pijača na Domu na Matajure, kjer je plačilo v prostovoljnem prispevku, potem še na vrh ter sestop v Sužid, od planine Svino v prijetni senci do dolinske vročine.
Žal je na slikah ostala vročinska meglica od prejšnjega dne.

Pa smo šli tut mi v nedeljo na Matajur, z izhodiščem pri koči Refugio Pelizzo (do tja pa skozi Baško grapo in Livek). Sončno, hladen vetrček, veliko ljudi. Šli smo po kratki, 45 min poti-zelo primerno za otroke (ko ni vroče). Vau, ko kr naenkrat zagledaš vrh Krna. In potem še vau za vse ostalo.
Slikce: https://hribovanja.blogspot.com/2025/09/matajur-1641-m-3182025.html?m=1
Lp

Matajur via Palma - izhodišče Robič, ter povratek preko Štupice...

več pa: https://ma-uc.blogspot.com/2025/09/matajur-via-ferrata-palma.html

Matajur sva obiskala le dvakrat, prvič iz Slovenije, tokrat iz Italije. Ta varianta je bila za naju nekaj novega, za povrh pa vožnja od doma ni nič daljša kot do izhodišča na slovenski strani. Parkirala sva v Sauodnji, sotočju štirih rek v tej odmaknjeni dolini. Na najino začudenje je bila odprta tudi vaška gostilna, kar ob tako zgodnji uri vsekakor nisva pričakovala .

Nadaljevanje je potekalo po nasprotni smeri urinega kazalca. Po lokalnih poteh brez markacij sva se povzpela do prve vasi Tarčmun, nekaj kasneje še do Mašere. Tu so se pojavile prve markacije. Pot 736A naju je popeljala do neke sorte mulatjere, kje je vodenje prevzela oznaka 736. Tako je bilo do vrha, le da skoraj cesta v vršnem delu postane običajna steza. Kakšne izpostavljenosti ni, a sva zaradi poledenelosti vseeno nataknila derezice.

Krasni razgledi so kar klicali po daljšem postanku, kasneje pa sva začela sestopati po 749 v smeri Doma pod Matajure. Tu se nisva ustavljala, ampak sva nadaljevala proti planini Malga Gosgnach, sedlu Hlevišče, sedlu Sv. Jur, sedlu Sv. Kocjan in prišla ven v vasi Gorenj Barnas. Od tu je sledil le še spust proti izhodišču, kamor sva prišla v zadnjih izdihljajih sonca. Dolina je ozka in zakotna, tako da kakšnega obilja sončne svetlobe v tem zimskem času nima. Pred nama je bil le še povratek domov, večino po udobni avtocesti. Več v foto-zgodbi ...

Koordinate izhodišča (Sovodenj) : 46.1577308N, 13.5315186E

Zapeljem se na Italjansko stran in po asfaltni cesti do koče, Na okoli po poteh, Matajur, dol in na Visoke glave, vračam se mimo doma.