IgorZlodej7. 03. 2011 20:31:02 |
Izhodišče Forni Avoltri, parkirišče tik pod polnilnico rujne Karnijske kapljice (Goccia di Carnia). Ob prihodu se mi dvakrat milo stori. Prvič snega je bore malo in drugič na tla mi pade pločevinka radlerja in začne veselo škropiti naokoli. Bo kar bo si rečem in grem nekaj metrov dol, ter preko mostu (Rio Degano). Na drugi strani nadenem smuči in oddrsam po označeni poti 141 ob potoku Bordaglia navzgor. Snega je z višino vse več, narejena je gaz od krpljarjev, opazim tudi eno staro smučino. Kmalu pridem do križišča poti in zavijem v levo na pot 142 proti spodnji planini Bordaglia, kamor tudi vodi gaz. Sem na soncu, gozd je vse bolj redek in pred mano se pojavi planina. Malo postojim se razgledam, ima tudi zimsko zavetišče Filipo, vendar ni dostopno, ker je zameteno, lopate pa nisem našel. Nadaljujem na kratko skozi gozd po označeni stezi, sneg je pomrznjen, sledi pa ni več. Kmalu sem na zgornji planini, ki je kot zgleda že več let opuščena, razgledi sijajni, tudi na, za nekatere nedostopne Siere. Od planine se rahlo spustim navzdol in gladko prečim jezero (Lago di Bordaglia), sledi vzpon skozi nekakšno krnico, malo se pomudim pri fotkanju v iveje odetih macesnov, se povzpnem na neko neizrazito sedlo, ter na koto 2112 m. Vidi se veliko, od Peralbe do Cogliansa, pred mano pa mogoča Monte Volaia. Vetra skoraj, nič, sneg po južni strani rahlo odpuščen, zato kar odsmučam, prečim v levo v Avstrijo proti sedlu Giromondo, se povzpnem na nek sončni hrbet, malo posedim, nato pa odsmučam ob potoku Volaia vse do spodnje opuščene planine Obmladet. Sneg je bil večinoma trd, ponekod rahlo odpuščen, vmes tudi trda kloža. Pod spodnjo planino Ombladet ponovno nadenem pse in grem do opuščene planine, kjer na zidovih najdem markacije. Sneg je uležan pršič od 20, višje do 50 cm. Nekako sledim letni markirani poti, pomagam pa si tako, da sledim požaganim vejam ob poti. Višje pridem do zgornje planine Ombladet, ki je očitno tudi že več let opuščena, nadaljujem po široki krnici navzgor. Razgledi sijajni, same znane in že obiskane gore vsenaokoli, špure nobene, nedotaknjena belina povsod naokoli. Na sedlu se pokaže še Monte Crostis, ki bi tudi lahko bil današnji cilj, ampak sem želel več. Zavijem v levo navzgor, kamor vodi tudi letna pot na Monte Volaio, kjer sem pred leti že bil. Pod neko skalo končam vzpon, posedim, se razgledam, nato pa odsmučam. Do sedla rahlo odpuščen sneg, nižje samo še pršič in rahla kloža. Pri spodnji planini grem do ceste, tudi tam je stara gaz krpljarjev in vsaj enega smučarja. Cesta se rahlo vzpenja, kar je edina napaka celotne veličastne ture, vendar je vzpon kratek in nato sledi le še spust po cesti do potoka Degano, v spodnjem delu je treba rahlo paziti, ker je snega na cesti malo. Do avta ni šlo, saj je bilo treba prečkati most, sledil je še kratek vzpon gor do ceste. Ni bilo slabo, zato sigurno še kdaj ponovim.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
|
|